<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Ip 100/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:I.IP.100.2020
Evidenčna številka:VSK00036738
Datum odločbe:15.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Berti Žorž
Področje:DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:dolg zapuščine - odgovornost za dolgove zapuščine - pogrebni stroški

Jedro

Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek I. točke izreka in II. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi I 151/2019 z dne 7. 11. 2019 v I. točki izreka razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba zakonskih zamudnih obresti od glavnice 180,12 EUR od 3. 10. 2019 dalje do plačila in glavnice 106,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2019 dalje do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča o zavrnitvi ugovora v I. točki izreka in II. točko izreka se pritožuje dolžnik in navaja, da je že v ugovoru navajal in predložil dokazila, iz katerih izhaja, da obveznost njegovega pokojnega očeta ni prešla nanj, saj je podedoval le sredstva na bančnem računu, odprtem pri Novi KBM v skupni višini 293,44 EUR. Navedeni znesek pa je bil v celoti porabljen za kritje pogrebnih stroškov, pri čemer je večinski del poravnal dolžnik sam. Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa ima takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, prav tako v sklepu niso jasno navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti med seboj v nasprotju, zato je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče je namreč obenem zapisalo, da se stroški pogreba upoštevajo in ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti zapuščine oziroma naj bi se upoštevali le za izračun nujnega deleža ali pri ugotavljanju vrednosti zapuščine za namene odmere sodne takse, slednjega pa ni pojasnilo, ampak je le pavšalno zapisalo, da to izhaja iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2801/2014. Navedena odločba pa se nanaša na vprašanje odločanja zapuščinskega sodišča o stroških pogreba, zato je posplošena navedba sodišča prve stopnje, da se stroške pogreba upošteva le za potrebe odmere sodne takse, vzeta iz konteksta. Zaradi tako skope in pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Poleg tega je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V skladu z veljavno sodno prakso predstavljajo pogrebni stroški dolg zapuščine in se zato uporabljajo pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Kljub temu, da gre za dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika, za ta dolg odgovarja dedič enako kot za ostale zapustnikove dolgove, torej do višine vrednosti podedovanega premoženja. Navedeno izhaja tudi iz VSL sklepov I Cp 671/2009, II Cp 411/2009 in I Cp 2378/2014. Slednje pomeni, da je dolžnik kot edini dedič dejansko odgovarjal tudi za stroške pogreba le do višini 293,44 EUR. Prav tako iz VSL sklepa I Cp 2378/2014 izhaja, da so dediči dolžni poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal po tem, ko bo vrednost premoženja zmanjšana za stroške pogreba. Sodišče bi tako moralo ugotoviti, da stroški pogreba, ki predstavljajo dolg do zapuščine, presegajo vrednost podedovanega premoženja in da je dedič lahko odgovoren le do vrednosti podedovanega premoženja, zmanjšanega za stroške pogreba. Ker so stroški pogreba, za katere je dolžnik predložil dokazila, višji od vrednosti podedovanega premoženja, dolžnik sploh ne odgovarja za morebitne zapustnikove dolgove.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo dolžnika, v njem nasprotoval pritožbenim navedbam in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 11. 2019 zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve upnika, in sicer glavnice v višini 286,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2019 dalje do plačila in zakonskih zamudnih obresti v znesku 113,32 EUR na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 193727/2009 z dne 21. 12. 2009 v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr. št. D 226/2015 z dne 28. 5. 2015. Z izpodbijanim sklepom pa je ugovoru dolžnika delno ugodilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice 180,12 EUR od 3. 10. 2019 dalje do plačila in izterjave dela glavnice v znesku 106,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2019 dalje in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu, to je glede izterjave zakonskih zamudnih obresti v znesku 113,32 EUR in dela glavnice v višini 180,12 EUR pa je ugovor zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dolžnik skladno z izvršilnim naslovom odgovoren za izpolnitev upnikove terjatve kot dedič (eden izmed dveh dedičev) po pokojnem E. K., in sicer do višine vrednosti svojega dednega deleža, to je do zneska 293,44 EUR. Pri tem se je postavilo na stališče, da se stroški pogreba v višini 1.336,90 EUR, na katere se je dolžnik skliceval v ugovoru, ne upoštevajo pri ugotavljanju odgovornosti dediča za zapustnikov dolg, ki je predmet tega postopka.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da so v izpodbijanem sklepu v zadostni meri in razumljivo pojasnjeni razlogi o odločilnih dejstvih, tako da ga je mogoče preizkusiti. V njem tudi ni nasprotij. Upoštevaje navedeno je sklicevanje pritožbe na kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeno.

7. Utemeljeno pa pritožba opozarja na napačno razlogovanje sodišča, da se pogrebni stroški, ki jih plača dedič, ne upoštevajo pri presoji odgovornosti dediča za preostale zapustnikove dolgove oziroma pri presoji, ali je bila celotna vrednost podedovanega premoženja (aktive) s plačilom navedenih stroškov že izčrpana. Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo ipso iure v trenutku zapustnikove smrti, so odgovorni dediči tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo tudi pogrebni stroški. To sicer niso obveznosti, ki bi nastale zapustniku in bi (ker jih pred smrtjo ni sam izpolnil) prešle na dediče, ampak so obveznosti, ki so nastale dedičem zaradi zapustnikove smrti, vendar prav zato, ker so njegovi dediči. Odgovornosti za dolgove zapuščine ZD ne ureja, v pravni teoriji in sodni praksi pa velja stališče, da zanjo veljajo določbe o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Tudi za dolgove zapuščine torej dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja oziroma, če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža (prvi in tretji odstavek 142. člen ZD)1. Glede na navedeno mora sodišče pri presoji odgovornosti dedičev za (preostale) zapustnikove dolgove upoštevati tudi nastale pogrebne stroške na enak način kot bi upoštevalo že opravljena poplačila drugih zapustnikov dolgov. Upoštevati je treba namen take ureditve, ki je v tem, da se izključi možnost, da bi bil dedič zaradi tega, ker je dedič, iz razlogov, na katere ni imel vpliva, v slabšem položaju, kot bi bil, če ne bi dedoval.2 Ker se sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialno pravnega stališča ni ukvarjalo z ugotavljanjem zatrjevane višine in plačila stroškov pogreba, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

8. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek I. točke izreka, to je odločitev o zavrnitvi ugovora v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti v znesku 113,32 EUR in dela glavnice v višini 180,12 EUR) razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), da upoštevaje gornje napotke ponovno odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi v razveljavljenem delu. Posledično je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, saj je odločitev o stroških ugovornega postopka odvisna od končnega uspeha dolžnika z ugovorom.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 Tako tudi dr. Ana Božič Penko, Podedovani dolgovi in dolgovi zapuščine, Pravosodni bilten, št. 2/2012, str. 31-42, VSL sklep I Cp 2378/2014, VSL sklep II Cp 2000/2018, VSL sklep II Cp 1455/2013. Enako stališče je mogoče razbrati tudi iz VSL sklepa I Cp 2801/2014; sodišče prve stopnje je argumente v njem napačno (parcialno) razlagalo.
2 Povzeto iz zgoraj navedenega članka, stran 42.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 142, 142/1, 142/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzNjU4