VSK Sklep I Cp 544/2020

Jedro

Po določbi 167. člena Zakona o nepravdnem postopku sodišče v postopku za ureditev meje uredi mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Če je med udeleženci spor o določeni površini nepremičnine (lastninski spor), pri čemer meja ni sporna, ne gre za ureditev meje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu v točki I, II in III potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi predlagatelj in nasprotna udeleženca sami trpijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, začet po predlogu prvega predlagatelja za sodno določitev meje med parcelama št. 662/1 in 663, obe k.o. x ter odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka ter bo zadeva odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo (točke I, II in III izreka). Postopek, začet po predlogu druge predlagateljice za sodno določitev meje med parcelama št. 663 in 664, obe x, je prekinilo do pravnomočne rešitve pravdnega postopka. Ugotovilo je, da je prvi predlagatelj vložil predlog zaradi ureditve meje, da pa iz njegovih navedb izhaja, da je predmet spora lastninska pravica.

2. Prvi predlagatelj se proti temu sklepu v delu, ko je sprejeta odločitev v točkah I, II in III, pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka stranka zatrjuje različen potek mejne črte. Navaja, da je predlagal sodno ureditev meje, ker se ni strinjal z mejo, predlagano v upravnem postopku, kjer je bil že izdelan elaborat. Zato bi moralo sodišče mejo urediti na podlagi določbe 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in sicer po zadnji mirni posesti. Noben udeleženec ni podal navedb, ki bi se nanašale na ugotavljanje lastninske pravice. Za spor o meji gre, kadar stranki zatrjujeta različen potek mejne črte in se prepirata o tem, ali določen del zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Prav za tak primer gre v tej zadevi. Kadar potek meje ni sporen, sporna pa je lastninska pravica na določenem delu parcele, gre za lastninski spor. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med parcelama in h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor. V konkretni zadevi gre za mejni spor. Izpostavi določene odločbe višjih sodišč. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo. Zavračata vse pritožbene trditve in predlagata zavrnitev pritožbe prvega predlagatelja kot neutemeljene. Sklep sodišča prve stopnje je pravilen. Pritožba druge predlagateljice naj se zavrže, ker zanjo nima pravnega interesa. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 167. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sodišče v postopku za ureditev meje uredi mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Če je med udeleženci spor o določeni površini nepremičnine (lastninski spor), pri čemer meja ni sporna, ne gre za ureditev meje. Pritožnik tako pravilno izpostavi, da gre za spor o meji, kadar udeleženca zatrjujeta različen potek mejne črte in se prepirata o tem, ali določen del zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Kadar pa potek meje ni sporen, temveč je sporna lastninska pravica na določenem delu parcele, gre za lastninski spor, ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka. Ker gre tudi pri mejnem sporu, ki svoj predlog opira (tudi) na močnejšo pravico, za lastninski zahtevek, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali gre za predlog za ureditev meje ali za lastninski zahtevek za izročitev določenega zemljišča. Če gre za slednji primer, mora postopati skladno z določbo prvega odstavka 19. člena ZNP-1, s sklepom ustaviti nepravdni postopek in se po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

6. V konkretni zadevi je ugotovljeno, da prvi predlagatelj trditve o meji opira na darilno pogodbo, s katero naj bi poleg parcele št. 662/1 k.o. x pridobil tudi sporni del zemljišča na parceli št. 663 k.o. x v obsegu približno 750 do 800 m2, kar predstavlja približno tretjino površine te parcele. Volja darovalke je bila namreč podariti mu parcelo št. 662/1 k.o.x v obsegu, ki zajema tudi sporni spodnji del parcele št. 663 k.o. x. Prvostopenjsko sodišče je te trditve pravno pravilno opredelilo kot trditve o lastninski, to je močnejši pravici na spornem prostoru. Ob povedanem ne drži, da ni bilo trditev udeležencev o močnejši, lastninski pravici in ni pritrditi posplošeni pritožbeni navedbi, da je med mejašema sporno, kje poteka meja med parcelama. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno pojasnilo, kdaj se postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka za ureditev meje in pri odločitvi o ustavitvi postopka pravilno uporabilo določbo 167. člena ZNP-1. Prvi predlagatelj in nasprotna udeleženca namreč nista v sporu zaradi meje med parcelama, med njima je spor, kdo je lastnik južnega dela parcele št. 663 k.o. x. V takšnem primeru je zakon jasen (tudi sodna praksa je enotna), da ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker po prvem odstavku 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače, med te stroške pa sodijo tudi stroški zastopanja v pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče (neupoštevaje pri tem uspeh oziroma neuspeh v pritožbenem postopku) odločilo, da tako prvi predlagatelj kot nasprotna udeleženca pritožbene stroške nosijo sami.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 390/2020
• VSL Sklep II Cp 928/2023
• VSK Sklep I Cp 18/2020