VSK Sklep II Ip 53/2020

Jedro

Z izbrisom iz sodnega registra je prenehal le upnik kot pravna oseba, ne pa tudi (njegovo) premoženje, ki je ostalo po koncu rednega likvidacijskega postopka. Ker je v skladu s sprejetim sklepom z dne 17. 5. 2019 njegova prevzemnica edina družbenica, je torej ta (glede tega premoženja) pravna naslednica upnika že po samem zakonu. Pravno nasledstvo pa obsega vse terjatve, ki jih je imel upnik pred prenehanjem, torej tudi terjatev upnika do dolžnika, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, ki se vodi na podlagi sklepa o izvršbi Ig 12/2015 z dne 6. 8. 2015, ustavi.

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec postopka, družba E. V pritožbi navaja, da je kot edina družbenica upnika E1 njegova pravna naslednica že na po samem zakonu. Upnik je bil namreč izbrisan iz sodnega registra na podlagi postopka redne likvidacije, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Podlaga za izdajo sklepa o izbrisu iz sodnega registra Srg 2019/21141 je bil sklep edine upnice o prenosu vsega premoženja upnika nanjo. Kot edina družbenica je zato pravna naslednica upnika, na katero je že po samem zakonu prešla tudi terjatev do dolžnika, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato s takojšnjo ustavitvijo postopka napačno uporabilo materialno pravo in kršilo pravila postopka, saj bi moralo pred ustavitvijo izvršilnega postopka prekiniti izvršilni postopek na podlagi določbe 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter dati možnost družbi E., da postopek prevzame. Sklicevanje sodišča na odločbo Ustavnega sodišča U-I-307/11 pa ni utemeljeno, saj ta odločba ureja situacijo, ki v predmetni zadevi ne pride v poštev. Upnik v predmetni zadevi namreč ni bil izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določb Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), temveč na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) o redni likvidaciji družbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo materialno pravo in posledično tudi bistveno kršilo določbe postopka s tem, ko je ustavilo predmetni izvršilni postopek, ne da bi ga pred tem prekinilo in udeleženca postopka, družbo E., pozvalo k njegovemu prevzemu. Kot namreč izhaja iz podatkov, ki jih je predložil pritožnik (sklep o izbrisu upnika iz sodnega registra z dne 30. 5. 2019, redni izpis iz sodnega registra in sklep z dne 17. 5. 2019 – list. št. 121-125 spisa), je bila družba E. edina družbenica nekdanje družbe E1 A. (upnika), nanjo pa se je po končanem likvidacijskem postopku preneslo preostalo premoženje te družbe (418. člen zvezi z drugim odstavkom 118. člena ZGD-1). Z izbrisom iz sodnega registra je torej prenehal le upnik kot pravna oseba, ne pa tudi (njegovo) premoženje, ki je ostalo po koncu likvidacijskega postopka. Ker je v skladu s sprejetim sklepom z dne 17. 5. 2019 njegova prevzemnica edina družbenica (družba E.), je torej ta (glede tega premoženja) pravna naslednica upnika že po samem zakonu. Pravno nasledstvo pa obsega vse terjatve, ki jih je imel upnik pred prenehanjem, torej tudi terjatev upnika do dolžnika, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku¹.

5. V skladu s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi 15. členom ZIZ se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. V primeru prenehanja pravne osebe (upnika) po volji družbenikov, kjer so njeni pravni nasledniki znani, se tako prekinjen postopek nadaljuje, ko ga pravni nasledniki prevzamejo, ali ko jih sodišče povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zaradi zmotne uporabe določbe 80. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ temu ni sledilo, zato je izvršilni postopek napačno ustavilo na temelju določbe petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pri tem se je zmotno oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-307/11, saj omenjena odločba ureja procesni položaj izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določb ZFPPIPP, ne pa položaj izbrisa pravne osebe po izvedeni redni likvidaciji, kot je to izkazano v obravnavani zadevi.

6. Glede na vse navedeno je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje postopa v skladu s predhodno obrazložitvijo (208. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), upoštevaje že podano vlogo družbe E. z dne 25. 11. 2019 in v njej izraženo voljo slednje o prevzemu postopka na upniški strani.

7. V skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Prim. VSRS III Ips 168/2007, VSM I Ip 72/2018.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 253/2001
• VSL sklep I Kp 975/2004
• sklep II Ips 301/2004