<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep Cpg 22/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:CPG.22.2020
Evidenčna številka:VSK00033467
Datum odločbe:12.03.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Gorazd Hočevar (preds.), mag. Jana Petrič (poroč.), Špela Prodan
Področje:KORPORACIJSKO PRAVO
Institut:imenovanje izrednega revizorja - Slovenski računovodski standardi (SRS) - podcenjenost posameznih postavk - letno poročilo

Jedro

Po določbi 322. člena ZGD-1 lahko sodišče imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, (1) da so posamezne postavke v v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, bistveno podcenjene, ali (2) če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik. Prva možnost je torej vsebinska, druga pa bolj formalna (kršitev predpisov o sestavi računovodskih izkazov in letnega poročila). Razlog za možnost imenovanja izrednega revizorja zaradi formalnih pomanjkljivosti je v tem, da morajo računovodski izkazi vsebovati vse potrebno, da jih delničarji lahko preverijo in se opredelijo, ali ni morda podana vsebinska pomanjkljivost. Če te določbe ne bi bilo, bi se namreč lahko poslovodstva izognila poštenemu prikazu posameznih postavk zgolj s tem, da teh postavk ne bi na ustrezen način pojasnila. Zakon zato vzpostavlja domnevo, da nepopolne priloge, ki ne vsebujejo predpisanih pojasnil, kažejo na podcenjenost postavk. To pa vseeno ne pomeni, da bi pomanjkljivost lahko bila take narave, da v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na poslovni rezultat.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe z dne 27.1.2020 in dopolnitev odgovora na pritožbo z dne 7.2.2020 se zavržeta.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo predlog predlagatelja za imenovanje izrednega revizorja na podlagi 322. člena Zakona o gospodarskih službah (ZGD-1). Iz razlogov sklepa izhaja, da predlagateljica ni izkazala vzrokov za domnevo, da so v izreku naštete postavke v letnem poročilu bistveno podcenjene, prav tako pa priloge k računovodskim izkazom vsebujejo predpisana pojasnila, so popolne, oziroma je poslovodstvo na skupščini dalo tudi manjkajoča pojasnila.

2. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Tolmačenje sodišča je ne prepriča. Sklepa o ustanovitvi nasprotne udeleženke ni mogoče šteti kot podelitve skupne koncesije občin ustanoviteljic, niti enakih cen ni mogoče šteti kot izpolnitve drugega pogoja iz SRS 32, kdaj je dopustno skupno spremljanje. Vsaka občina je namreč z odlokom (do predloženih odlokov se sodišče ni opredelilo) podelila pravico izvajanja gospodarskih javnih služb. Pri zahtevi za imenovanje izrednega revizorja ni potrebno, da bi podcenjenost vplivala na poslovni rezultat. Zadošča, da letno poročilo ne vsebuje predpisanih pojasnil. Predlagateljica ni trdila, da naj iz letnega poročila sodila ne bi bila razvidna, temveč da so bila uporabljena napačna sodila. Sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da je nasprotna udeleženka lahko uporabila drugačna sodila od predpisanih in tudi ni pojasnilo, zakaj zgoraj izpostavljene določbe SRS 32 ne šteje kot kogentne. Predlagateljica se ne strinja z razlogi sodišča v točkah 11 do 17 sklepa. Vztraja pri svojem tolmačenju postavk letnega poročila 2018 kot podanem v točki VI. predloga. Sodišče je nekritično sledilo pojasnilom nasprotne udeleženke, ki resničnosti svojih navedb ni z ničemer dokazala. Predlagateljica je v razmerju do nasprotne udeleženke kot manjšinska delničarka zaradi asimetričnosti informacij v podrejenem položaju. Da je sodišče nekritično sledilo pojasnilom nasprotne udeleženke, pa kaže tudi dejstvo, da je upoštevalo pojasnila finančno računovodske službe, čeprav po določbah ZGD-1 pojasnila daje le poslovodja. Predlagateljica je vložila še dopolnitev pritožbe, vendar po izteku pritožbenega roka, zato je pritožbeno sodišče dopolnitev kot prepozno zavrglo.

3. V odgovoru na pritožbo je nasprotna udeleženka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Tudi nasprotni udeleženec je prepozno vložil odgovor na pritožbo in tudi tega je pritožbeno sodišče zato moralo zavreči.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 322. člena ZGD-1 lahko sodišče imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, (1) da so posamezne postavke v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, bistveno podcenjene, ali (2) če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik. Prva možnost je torej vsebinska, druga pa bolj formalna (kršitev predpisov o sestavi računovodskih izkazov in letnega poročila). Razlog za možnost imenovanja izrednega revizorja zaradi formalnih pomanjkljivosti je v tem, da morajo računovodski izkazi vsebovati vse potrebno, da jih delničarji lahko preverijo in se opredelijo, ali ni morda podana vsebinska pomanjkljivost. Če te določbe ne bi bilo, bi se namreč lahko poslovodstva izognila poštenemu prikazu posameznih postavk zgolj s tem, da teh postavk ne bi na ustrezen način pojasnila. Zakon zato vzpostavlja domnevo, da nepopolne priloge, ki ne vsebujejo predpisanih pojasnil, kažejo na podcenjenost postavk. To pa vseeno ne pomeni, da bi pomanjkljivost lahko bila take narave, da v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na poslovni rezultat, kot to napačno meni pritožnica.

6. Predlagateljica je trdila, da priloge k računovodskim izkazom ne vsebujejo prikaza za vsako posamezno občino, za katero nasprotni udeleženec opravlja gospodarsko javno službo (v nadaljevanju GJS), čeprav bi to morale. Ni namreč sporno, da nasprotni udeleženec prikazuje poslovanje vsake od GJS posebej za območje predlagateljice in skupaj za območje ostalih občin, za katere izvaja GJS. Za računovodski prikaz GJS se uporablja slovenski računovodski standard št. 32 (v nadaljevanju SRS 32). Ta od izvajalcev zahteva, da za vsako gospodarsko javno službo oblikuje poslovnoizidno mesto, za katero se ugotavljajo prihodki ter na njem nastali in prisojeni stroški. Pri razporejanju posrednih stroškov mora izvajalec uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki povzročajo te stroške. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve na podlagi deleža neposrednih stroškov. Če občine podelijo skupno koncesijo ali z odlokom določijo, da se v okviru skupne javne organizacije spremlja izvajanje posamezne GJS skupaj za te občine, se določbe SRS 32 o posamezni GJS nanašajo na vse podeljene pravice teh občin kot na eno pravico. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj izvajanja GJS za vse občine pod enakimi pogoji in po enotni ceni.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za skupno računovodsko obravnavanje GJS oskrbe s pitno vodo ter GJS odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Izpolnjena sta namreč oba vsebinska pogoja, to je da se GJS izvaja pod enakimi pogoji in po enaki ceni za vse občine. Vse občine skupaj so ustanovile nasprotnega udeleženca kot javno podjetje za izvajanje obeh GJS, skupaj so izročile objekte javne infrastrukture nasprotnemu udeležencu v upravljanju in skupaj so določile dejavnosti javnega podjetja. Vsaka od občin je sicer sprejela svoj odlok o izvajanju GJS, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za en sistem oskrbe s pitno vodo in en sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda in da so se vse občine odločile, da bo obe GJS izvajal nasprotni udeleženec. Predlagatelj zato s sklicevanjem na napačno uporabo SRS 32, ker rezultati dejavnosti niso prikazani za območje vsake do občin posebej, ne more uspeti.

8. Prav tako ni sporno, da je nasprotni udeleženec v prilogah k poslovnemu poročilu prikazal in pojasnil uporabljena sodila za delitev posrednih stroškov. Sodila je sprejel nadzorni svet nasprotnega udeleženca in sicer gre za količino prodane vode ter količino odvedene in prečiščene odpadne vode, za objekte in infrastrukturo pa solastniški delež.

9. Zgoraj citirani 322. člen ZGD-1 v 2. točki prvega odstavka ne določa možnosti imenovanja izrednega revizorja za primer, ko so uporabljena napačna sodila, ampak samo za primer, ko ta sodila v prilogah k računovodskim izkazom niso prikazana, oziroma jih ni pojasnilo poslovodstvo. Če pa predlagateljica meni, da so zaradi uporabe po njenem mnenju napačnih sodil posamezne postavke podcenjene (1. točka prvega odstavka 322. člena ZGD-1), pa bi morala utemeljiti vzroke za tako domnevo. Tega pa zgolj s pavšalnim vztrajanjem, da so sodila v nasprotju s SRS 32, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspela. Ne drži, da sodišče prve stopnje razlogov za svojo odločitev ne bi pojasnilo. Nasprotno, zelo podrobno se je ukvarjalo z vprašanjem, ali uporabljena sodila ustrezajo zahtevam SRS 32 (aktivnosti, ki povzročajo te stroške, oziroma neposredni stroški1). Predlagateljica pa ni navedla ničesar konkretnega, kar bi lahko predstavljalo vzrok za domnevo, da to ne drži in da so posamezne postavke v letnem poročilu podcenjene, niti ne za domnevo, da je napačno prikazano kakšno poslovnoizidno mesto, ki prikazuje izvajanje dejavnosti na njenem območju.

10. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, vprašanje cen storitev GJS ni predmet odločanja o izredni reviziji letnega poročila. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, predlagateljica se v njej ne more sklicevati na navedbe v vlogah v postopku na prvi stopnji. Zato sklicevanje na "tolmačenje posameznih postavk letnega poročila, podano v točki VI predloga" ne terja odgovora.

11. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1.

-------------------------------
1 Kar količina porabljene in odvedene vode ter solastniški delež na infrastrukturnih objektih in napravah nedvomno sta.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 322, 322/1, 322/1-2.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) - standard 32.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyODY5