VSK Sklep Cpg 67/2020

Jedro

Priprava in izvedba skupščine, na kateri se obravnava izključitev manjšinskih delničarjev, je res urejena v 386. členu ZGD-1, vendar to ne pomeni, da gre za specialno določbo v razmerju do 305. člena ZGD-1 in da je zaradi tega izključena pravica delničarjev do informiranosti po splošni ureditvi.

V predmetni zadevi ni sporno, katera vprašanja so predlagatelji postavili in kakšne odgovore so prejeli. Zgolj dejstvo, da po prejemu odgovorov niso še enkrat ponovili vprašanj, ne vpliva na njihov položaj v tem nepravdnem postopku. To pa seveda ne pomeni, da lahko predlagatelji v predlogu po 306. členu ZGD-1 vprašanja, ki so jih postavili na skupščini, širijo in dodatno pojasnjujejo, kam so z njimi merili. Predmet odločanja v nepravdnem postopku so samo vprašanja, ki jih je delničar postavil že na skupščini.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep v točki I/20 spremeni, tako da pravilno glasi:

"20. Kakšne projekcije poslovanja bodočega poslovanja (po vrsti in višini) sta pripravila poslovodstvo družbe in večinski delničar za namen izračuna ocene vrednosti delnic za namen iztisnitve manjšinskih delničarjev, ki ga je pripravila družba K. F. d.o.o., oziroma zanjo pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij M. P.

V preostalem delu (glede projekcij poslovanja terminsko) se predlog v točki I/20 zavrne."

II. Sicer se pritožba nasprotnega udeleženca, pritožba predlagateljev pa v celoti, zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo predlogu predlagateljev o pravici do obveščenosti na podlagi 305. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uprava mora podati odgovore na sedem vprašanj, glede preostalih 18 pa je predlog zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožujejo vsi udeleženci postopka.

3. Predlagatelji se pritožujejo zoper odločitev v točki II. Vprašanj in odgovorov se v zapisnik ne vpisuje le takrat, kadar so delničarji z odgovori zadovoljni. Če pa niso, se vprašanja in odgovori vpišejo in prav tako je bilo v predmetni zadevi. Predlagatelji so protestirali, da so odgovori preveč pavšalni, vendar to ni bilo vpisano v zapisnik, saj jim je bilo pojasnjeno, da to ni potrebno in da za nadaljnji postopek zadošča, da so zapisana vprašanja in odgovori. Zato ne drži, da iz zapisnika ni razvidno, da bi bili nezadovoljni z odgovori. Prav nasprotno, saj so napovedali izpodbojne tožbe. Namen četrtega odstavka 305. člena ZGD-1 je v transparentnosti in torej zagotovitvi pisnosti spornega pri izvrševanju pravice do obveščenosti. Če so v zapisniku vprašanja in odgovori, je temu namenu zadoščeno. Sodišče očita predlagateljem, da niso navedli, kaj bi moral nasprotni udeleženec storiti več glede vprašanj. Ja odgovoriti bi moral nanje in sicer tako, da bi dejansko njegova navedba pomenila odgovor na vprašanje. O tem se je že izjasnila sodna praksa (na primer VSK Cpg 5/2019). Stališče sodišča, ki sicer ugotovi, da so bili podani odgovori kratki in nekonkretizirani, toda da so vseeno bili odgovori, je napačno in neobrazloženo. Če se na vprašanje "po koliko so hruške" odgovori "jabolka so po 2,00 EUR", to ni odgovor na vprašanje. Navedbe predlagateljev so bile, glede na to, da so bili odgovori pavšalni, kratki in vsebinsko prazni, zadostne. Poleg tega so vse to obširno utemeljili v svoji prvi pripravljalni vlogi na straneh 33-38, kjer so utemeljeno poleg zaslišanja predlagateljev predlagali tudi zaslišanje odvetnice P. S. in odvetnika S. K.. V nadaljevanju pritožniki povzemajo svojo vlogo v delu, v katerem menijo, da so zadostili pogojem za utemeljitev predloga. V točki 19 obrazložitve gre sodišče celo tako daleč, da polemizira o tem, da naj bi bila vprašanja preveč splošna. Tako stališče je protispisno in iz njega med drugim izhaja, da se sodišče ni seznanilo v celoti z listinami, ki so bile podlaga za skupščino in na katerih temeljijo vprašanja. V predlogu je jasno zapisano, na katero točko iz Poročila glavnega delničarja in Poročilo neodvisnega revizorja se posamezno vprašanje nanaša.

4. V odgovoru na pritožbo je nasprotni udeleženec predlagal zavrnitev pritožbe. Vztraja pri enakih materialnopravnih stališčih kot v svoji pritožbi zoper sklep.

5. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper odločitev v točki I izpodbijanega sklepa. Meni, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 384. člena ZGD-1 in naslednjih, oziroma je njihovo vsebino povezalo s splošno določbo 305. člena ZGD-1. Določbe 386. člena ZGD-1 so bile v predmetni zadevi v celoti spoštovane. V dokaz specialnosti ureditve 386. člena ZGD-1 je nasprotni udeleženec pripravil tabelo, iz katere je razvidno, da splošno pravilo iz 305. člena pri izključitvi manjšinskih družbenikov ni uporabljivo. Pojasnilna dolžnost glavnega delničarja je s predložitvijo podatkov iz 386. člena ZGD-1 izčrpana in se ne nanaša na zadeve družbe. ZGD-1 ne daje pravne podlage za zaključek, da bi bili manjšinski delničarji upravičeni še do kakšnih drugih podatkov. Kljub navedenemu pa je sodišče ugotovilo, da "naj nasprotna udeleženka ne bi dokazovala, še manj pa dokazala, da v spornem delu ne gre za pridobivanje podatkov o zadevah družbe". Ker pa sodišče kršitve določbe 386. člena ZGD-1 ni ugotovilo, posledično v konkretnem primeru niso bile kršene informacijske pravice malih delničarjev. Ne glede na povedano pa nasprotni udeleženec meni, da predlogu ni mogoče ugoditi niti na podlagi 305. člena ZGD-1. Predlagatelji v ničemer ne pojasnijo, v čem naj bi domnevna zavrnitev odgovora ogrozila njihovo odločanje na skupščini v zvezi s posameznimi točkami dnevnega reda. Gre za trditveno in dokazno breme predlagatelja. Prav tako bi moral zahtevati vključitev pripomb v zapisnik. V nadaljevanju se nasprotni udeleženec še konkretno opredeljuje do posameznih vprašanj. Tako so bili predlagateljem v zvezi z vprašanjem št. 9 informacijski viri v skladu s 386. členom ZGD-1 predloženi, zakon pa ne daje podlage, da bi bili upravičeni še do dodatnih informacij na skupščini. Na skupščini zastavljeno vprašanje št. 20 se razlikuje od vprašanja, postavljenega v predlogu in je odločitev že iz tega razloga nezakonita. Tudi sicer je za odgovor na vprašanja o predpostavkah za prenos delnic in o višini primerne odpravnine zavezan glavni delničar in ne uprava, podobno kot pri vprašanju št. 22. Ne glede na to pa so predlagatelji na skupščini prejeli odgovor na to vprašanje. Enako velja za vprašanje pod točko 21 ter 25 in 26 (na slednji v pisnih odgovorih). Vprašanje 27 pa je nesubstancirano in nanj ni možen odgovor. V celoti neutemeljena je tudi stroškovna odločitev. Temeljno načelo nepravdnega postopka je, da vsak udeleženec krije svoje stroške, še posebej kadar gre za postopek, ki je v interesu nekaterih udeležencev (za kar v predmetni zadevi gre).

6. V odgovoru na pritožbo so predlagatelji predlagali zavrnitev pritožbe. Določbo 386. člena ZGD-1 bi lahko primerjali kvečjemu z določbo 297.a člena ZGD-1, delničarji pa imajo na skupščini vedno pravico do informiranosti po 305. členu ZGD-1. Predlagatelji sicer menijo, da niso bile spoštovane niti določbe 386. člena ZGD-1, zaradi česar so vložili izpodbojne tožbe. Vztrajajo tudi pri stališčih iz svoje pritožbe in iz predloga, da na vprašanja 9, 20, 21, 25 in 26 niso prejeli odgovora.

7. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena le v manjšem delu, pritožba predlagateljev pa je neutemeljena.

8. Priprava in izvedba skupščine, na kateri se obravnava izključitev manjšinskih delničarjev, je res urejena v 386. členu ZGD-1, vendar to ne pomeni, da gre za specialno določbo v razmerju do 305. člena ZGD-1 in da je zaradi tega izključena pravica delničarjev do informiranosti po splošni ureditvi. 386. člen ZGD-1 namreč zgolj določa, v katere listine je treba omogočiti vpogled, ne ureja pa načina, na katerega lahko delničarji postavijo dodatna vprašanja poslovodstvu v zvezi s temi dokumenti, oziroma zahtevajo dodatna pojasnila. Če tega delničarji ne bi mogli (kot si določbo razlaga nasprotni udeleženec), bi bile njihove pravice v zvezi z izključitvijo izvotljene. To velja toliko bolj, ker pomeni izključitev najhujši in nepopravljiv poseg v sam status delničarja. Zato morajo imeti v postopku izključitve mali delničarji še toliko bolj (splošno) pravico do informiranosti. Ureditev iz 386. člena ZGD-1 pa vpliva kvečjemu na opredelitev, katera so tista vprašanja, ki so potrebna za presojo točk dnevnega reda.

9. Pri odgovoru na vprašanje, kakšna mora biti protokolacija vprašanj delničarjev na skupščini, je treba izhajati iz namena protokolacije. Ta je predvsem v zagotovitvi dokaza o vsebini postavljenih vprašanj in morebitnih razlogov za odklonitev odgovorov. Ni pa mogoče zgolj iz dejstva, da nekaj ni bilo protokolirano, izvajati kakšnih drugih pravnih posledic za delničarje. Glede na pomen pravice do informiranosti bi namreč moral pravne posledice v smislu izgube pravice do sodne intervencije po 306. členu ZGD-1 določiti zakon. Zakon pa tega ne določa, v četrtem odstavku 305. člena ZGD-1 je pri protokolaciji celo uporabljena besedica lahko¹. V predmetni zadevi ni sporno, katera vprašanja so predlagatelji postavili in kakšne odgovore so prejeli. Zgolj dejstvo, da po prejemu odgovorov niso še enkrat ponovili vprašanj², ne vpliva na njihov položaj v tem nepravdnem postopku. To pa seveda ne pomeni, da lahko predlagatelji v predlogu po 306. členu ZGD-1 vprašanja, ki so jih postavili na skupščini, širijo in dodatno pojasnjujejo, kam so z njimi merili. Predmet odločanja v nepravdnem postopku so samo vprašanja, ki jih je delničar postavil že na skupščini.

10. Po določbi prvega odstavka 305. člena ZGD-1 mora dati poslovodstvo delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebne za presojo točk dnevnega reda. Omejitev pravice je le v tem, da se mora informacija vsebinsko nanašati na točke dnevnega reda skupščine. V predmetni zadevi gre za izključitev manjšinskih družbenikov in predlog primerne odpravnine. Glede na določbe 384. člena ZGD-1 in naslednjih to pomeni, da se morajo vprašanja nanašati zlasti na predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno vsebinsko obravnavalo vsako posamezno vprašanje in presojalo, ali gre za vprašanje o zadevah družbe, ki se nanašajo na točko dnevnega reda, ali so delničarji že prejeli ustrezen odgovor in ali je vprašanje dovolj konkretno, da terja konkreten odgovor.

11. Gornje pogoje tudi po mnenju pritožbenega sodišča nedvomno izpolnjujejo vprašanja št. 9, 20, 21, 22, 25, 26 in 27. Gre za konkretna vprašanja, na podlagi odgovorov nanje pa je mogoče preveriti posamezne uporabljene predpostavke za določitev primerne odpravnine, kot izhajajo iz pisnega poročila glavnega delničarja. Predlagatelji ustreznih odgovorov na ta vprašanja niti na skupščini niti naknadno niso prejeli. Na vrednost družbe (in s tem posledično na višino primerne odpravnine) nedvomno vplivajo poroštva, ki jih je družba sprejela za obveznosti drugih subjektov, za odločanje delničarjev pa so pomembne tudi podlage, po katerih so bila ta poroštva sprejeta. Glede na vlogo in položaj delničarja v delniški družbi, pri informacijah, do katerih je delničar upravičen, ne velja pravilo "če ni izrecno določeno, delničar do teh informacij nima pravice", ampak ravno obratno. Edini razlogi, zaradi katerih lahko poslovodstvo odreče odgovor na vprašanja, so določeni v drugem odstavku 305. člena ZGD-1, na te razloge pa se nasprotni udeleženec ni konkretizirano skliceval. Vprašanja 20 do 22 se nanašajo na ravnanja poslovodstva v zadevah družbe pri zagotavljanju podlag za določitev primerne odpravnine, zato ne gre za vprašanja, na katera lahko odgovori samo glavni delničar. Obrazloženih razlogov sodišča prve stopnje, da delničarji ustreznih odgovorov na ta vprašanja niso prejeli, nasprotni udeleženec zgolj s ponavljanjem svojih navedb ne more omajati. Enako velja za vprašanji št. 25 in 26. Vprašanje številka 27 pa je dovolj konkretno in je nanj mogoče odgovoriti enako konkretno.

12. Pravilno pa nasprotni udeleženec navaja, da vprašanje št. 20 na skupščini ni bilo postavljeno v enaki obliki. Na skupščini so namreč predlagatelji postavili vprašanje: "Kakšne projekcije poslovanja bodočega poslovanja (po vrsti in višini) sta pripravila poslovodstvo družbe .....", v predlogu pa so vprašanje razširili, "Kašne projekcije poslovanja bodočega poslovanja (po vrsti, višini in terminsko) sta pripravila poslovodstvo družbe...". Pri tem predlagatelji drugačnega vprašanja od protokoliranega niti niso skušali obrazložiti³. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotnih udeležencev delno ugodilo in odločitev sodišča v točki I/20 spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), tako da je iz vprašanja, na katerega mora nasprotni udeleženec dati odgovor, izpustilo besedico "terminsko". V preostalem delu pa je pritožbo nasprotnega udeleženca glede odločitev o glavni stvari zavrnilo kot neutemeljeno in v točkah I/9, 21, 22, 25, 26 in 27 potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Odločitev sodišča prve stopnje v točki II (zavrnitev predloga) je pravilna in je pritožba predlagateljev ne more izpodbiti. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da so odgovori na vprašanja 1 - 8, 14 - 18 in 23 bili podani. Res na kratko, vendar postopek po 306. členu ZGD-1 ni namenjen temu, da delničar doseže drugačen odgovor, če se vsebinsko z odgovorom, ki ga je prejel na skupščini, ne strinja. Če je na primer postavljeno vprašanje, ali se je premoženjsko in profitno stanje družbe od 30.8.2019 do dneva skupščine kaj spremenilo in poslovodstvo odgovori, da se ni, je mogoč edino zaključek, da so predlagatelji odgovor na svoje vprašanje prejeli. Kakšnih podvprašanj v zvezi s tem pa predlagatelji na skupščini niso postavili (tega niti ne trdijo). V tem smislu je treba razumeti razlogovanje sodišča prve stopnje, ki predlagateljem očita, da po prejemu odgovorov niso več na skupščini storili ničesar. Pritožbeni očitki, da naj sodišče ne bi zaslišalo na skupščini navzočih odvetnikov, pa ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj in pritožniki niti ne povedo, v čem konkretno vidijo kršitev⁴.

14. Večina vprašanj je poleg tega preveč splošnih, da bi terjala bolj konkreten odgovor, tudi če jih razlagamo ob upoštevanju poročila glavnega delničarja, na katero se predlagatelji pri postavitvi vprašanj sklicujejo. V prvem delu poročila glavnega delničarja gre namreč za razloge, zaradi katerih se je glavni delničar odločil za postopek izključitve manjšinskih delničarjev, v drugem delu pa za izpolnjevanje ostalih pogojev za izključitev (pridobitev poročila neodvisnega revizorja, način izplačila odpravnine in zagotovitev sredstev za izplačilo). Samo poročilo torej ni take narave, da bi z njegovim upoštevanjem splošna vprašanja postala bolj konkretna. Pri vprašanjih, ki so se nanašala na poročilo neodvisnega revizorja, pa so predlagatelji odgovore dobili (kar je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo in se pritožbeno sodišče na to obrazložitev v izogib ponavljanju sklicuje), oziroma je bilo njihovemu predlogu ugodeno.

15. Glede celotnega prvega sklopa vprašanj je tudi pritrditi nasprotnemu udeležencu, da so ta vprašanja dejansko naslovljena na glavnega delničarja, ki pa ni zavezanec pri pravici do informiranosti po 305. členu ZGD-1. Na točko dnevnega reda (določitev primerne odpravnine) pa se ne nanašajo vprašanja, s katerimi želijo predlagatelji izvedeti, ali ima družba poleg upoštevanih še kakšne druge obveznosti. Ta vprašanja se namreč smiselno nanašajo na bodoče poslovanje družbe, iz katerega pa bodo manjšinski družbeniki izključeni. ZGD-1 glavnemu delničarju izključitev omogoča, pravice manjšinskih delničarjev pa so praktično omejene na zagotovitev primerne odpravnine⁵ in pridobitev ustreznih informacij v zvezi s tem⁶.

16. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in v točki II potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. Pravilna pa je tudi odločitev o stroških postopka. Nasprotni udeleženec je namreč očitno spregledal določbo tretjega odstavka 52. člena ZGD-1, po kateri stroške nepravdnega postopka, kadar je ta utemeljen (nasprotni udeleženec delničarjem ni zagotovil vseh informacij, zato je postopek bil utemeljen) krije družba.

18. Pritožba predlagateljev ni bila utemeljena, zato velja splošno pravilo nepravdnega postopka, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Prav tako pa v bistvenem delu ni bila utemeljena pritožba nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Če delničarju niso dani podatki, lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerih je bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik.
² So pa napovedali izpodbojne tožbe.
³ V smislu povedanega v točki 9 te obrazložitve.
⁴ Glede na dokazni predlog, trditve predlagateljev in v točki 9 te obrazložitve pojasnjeno stališče pritožbenega sodišča pa v nobenem primeru ne gre za dokaze, ki bi bili relevantni za odločitev v tej zadevi.
⁵ Če pri določitvi primerne odpravnine niso bile upoštevane še kakšne dodatne obveznosti (ki bi sicer lahko negativno vplivale na bodoče poslovanje družbe), je to kvečjemu v korist manjšinskih delničarjev.
⁶ Upoštevati je treba, da ima manjšinski delničar še možnost sodnega preizkusa odpravnine.

Datum zadnje spremembe:

23.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep Cpg 18/2021
• VSL Sodba I Cpg 136/2022
• VSC sklep II Cpg 22/2017