<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Cp 80/2020

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2020:I.CP.80.2020
Evidenčna številka:VSK00039145
Datum odločbe:02.06.2020
Senat, sodnik posameznik:Tatjana Markovič Sabotin (preds.), Berta Žorž (poroč.), Mirela Lozej
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:prejemnik družbene pomoči - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči - kaduciteta - terjatev občine

Jedro

Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep, razen kolikor je v III. točki odločeno o predlogu Socialno varstvenega zavoda H. za ločitev zapuščine, razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. P., nakar je v II. točki izreka ob uporabi 9. člena in drugega odstavka 130. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) zapuščino razglasilo za lastnino Republike Slovenije in ugotovilo, da slednja ne odgovarja za dolgove zapustnika. V III. točki izreka je zavrnilo zahtevo Občine A. za omejitev dedovanja in predlog Socialno varstvenega zavoda H. za ločitev zapuščine. V IV. točki izreka je odredilo izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in prenos denarja iz zapuščine na Republiko Slovenijo.

2. Zoper sklep se pritožuje Občina A. Navaja, da je kot dajalka pomoči zapustniku v obliki plačila socialno varstvenih storitev z dopisom z dne 16. 6. 2016 zahtevala omejitev dedovanja. Sodišče pri odločanju ni upoštevalo določbe 128. člena ZD. Izvedlo je ediktalni postopek z oklicem neznanim dedičem in neznanim upnikom ter pozvalo tudi znane upnike, da lahko v šestih mesecih od objave oklica zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev v skladu s 142.b členom ZD. V navedenem roku take zahteve ni podal noben izmed upnikov, zato je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Ker je pritožnik podal zahtevek za omejitev dedovanja, ki presega vrednost ugotovljene zapuščine, ni dodatno zahteval, da se zapuščina prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, saj je njegova terjatev prednostna. Premoženje zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete socialne pomoči, po 128. členu ZD ni predmet dedovanja in ne more biti predmet prenosa v stečajno maso zapuščine brez dedičev. Sodišče bi zato moralo primarno odločiti o predlogu za omejitev dedovanja. Drugi odstavek 128. člena ZD določa, da če gre za zapuščino brez dedičev, ki postane last Republike Slovenije, se ne glede na določbe predpisov o socialnem varstvu dedovanje omeji do celotne višine prejete socialne pomoči, če se je financirala iz proračuna občine. Po mnenju teorije je ratio legis omejitve dedovanja v tem, da se premoženje, ki je nastalo ali se ohranilo zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa, da ga dobijo dediči oziroma v tem primeru Republika Slovenija. Pritožnik se sklicuje še na 14. točko obrazložitve sklepa VSL II Cp 2740/2017. Izpostavlja, da je kot dajalec pomoči v drugačnem položaju, kot ostali upniki. Da nekomu doplačuje socialno varstvene storitve, je zavezan po zakonu, sam se ne more odločiti, da doplačil ne bo izvajal. Prav tako svojih terjatev ne more "tekoče terjati". Meni, da bi se tudi v primeru začetega stečaja v stečajno maso moralo prenesti le premoženje, ki vrednost pomoči presega. Nenazadnje pritožniku tudi ni v interesu, da bi sprožil stečaj zapuščine, saj bi bil v tem postopku poplačan samo sorazmerno z ostalimi upniki. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dedovanje v celoti omeji zaradi uživanja pomoči, ki jo je v skladu s predpisi o socialnem varstvu prejemal zapustnik.

3. Pritožba je bila vročena Republiki Sloveniji, dedičem, ki so se dedovanju odpovedali in Socialno varstvenemu zavodu H. Nihče ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Okoliščine konkretne zapuščinske zadeve so naslednje:

- zapustnik A. P. je umrl 21. 5. 2016, ob smrti pa je bil lastnik nepremičnin in denarnih sredstev, ugotovljenih v I. točki izpodbijanega sklepa;

- dne 17. 6. 2016 je Občina A. vložila zahtevek za omejitev dedovanja na račun socialne pomoči, ki jo je izplačevala zapustniku od leta 1979 dalje v obliki doplačil institucionalnega varstva (na dan smrti revalorizirana vrednost pomoči po njenih navedbah znaša 103.257,87 EUR);

- nato sta svoji terjatvi priglasila še dva upnika: Socialno varstveni zavod H. in Komunala A., pri čemer je prvo navedeni zahteval ločitev zapuščine od premoženja dedičev;

- zakoniti dediči drugega dednega reda in edina znana dedinja tretjega dednega reda so se dedovanju odpovedali;

- zapuščinsko sodišče je skladno s prvim odstavkom 130. člena ZD objavilo oklic s pozivom neznanim dedičem, da se priglasijo sodišču, a brez uspeha;

- dne 30. 11. 2018 je sodišče Republiki Sloveniji, Občini A. in preostalima zgoraj navedenima upnikoma poslalo obvestilo in opozorilo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 142.a člena ZD in nato objavilo še oklic neznanim upnikom v skladu s četrtim odstavkom 142.a člena ZD;

- v šestih mesecih od vročitve obvestila o zapuščini brez dedičev znanim upnikom oziroma od objave oklica neznanim upnikom nihče ni vložil zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso niti vložil predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev;

- sodišče je zato in na podlagi določb 9. člena ZD, drugega odstavka 130. člena ZD in prvega odstavka 142.a člena ZD odločilo, kot je povzeto v 1. točke te obrazložitve.

6. Zapuščinsko sodišče je glede na kontekst svoje obrazložitve zavzelo stališče, da bi morala (tudi) občina, ki sicer zahteva omejitev dedovanja, poplačilo svoje terjatve uveljavljati v postopku stečaja zapuščine brez dedičev in zato skladno s 142.b členom ZD v roku podati zahtevo, da se zapuščina prenese v stečajno maso ter vložiti predlog za začetek stečaja.

7. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da zapuščinsko sodišče v danih okoliščinah ni ravnalo prav, ker je v zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo institut omejitve dedovanja. Določba 128. člena ZD predvideva, da se dedovanje po zapustniku, ki je prejemal pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu (pa se dediči vrednosti pomoči niso zavezali povrniti), načeloma omeji do višine vrednosti pomoči in postane last Republike Slovenije, če se je financirala iz njenega proračuna ali občine, če se je financirala iz njenega proračuna. V primeru, ko po zapustniku ni znanih dedičev, mora sicer zapuščinsko sodišče upoštevati tudi pravila o stečaju zapuščine, ki se vodi na predlog in v interesu upnikov. Ta pravila mu nalagajo, da objavi oklic neznanim upnikom ter obvesti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev. V oklicu oziroma obvestilu upnike opozori na dolžnost, da v šestih mesecih podajo zahtevo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso (142.a člen ZD). Če v tem roku v skladu z omenjeno določbo kateri od upnikov zahteva, da se zapuščina prenese v stečajno maso in vloži predlog za začetek stečaja brez zapuščine, se v stečajno maso prenese celotna zapuščina (glej prvi odstavek 142.b člena ZD) in se v stečaju zapuščine odloča tako o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD kot o poplačilu ostalih upnikov. O tem se je sodna praksa že izrekla. Na ta način se prepreči praktične zaplete, ki bi utegnili nastati zaradi teka dveh različnih postopkov v zvezi z istim premoženjem zapustnika brez dedičev. Drugače pa je v primeru, ko take zahteve ne poda noben upnik (ki ni dajalec družbene pomoči).

8. Tedaj po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče mimo dolžnosti zapuščinskega sodišča, da samo odloči o omejitvi dedovanja zaradi družbene pomoči. Dejstvo je, da 128. člen ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To glede na pravila o kaduciteti v primeru zapuščine brez dedičev pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina kot dajalec družbene pomoči, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji ne bi o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago. Tak je konkretni primer. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo.

9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep, razen kolikor je v III. točki odločeno o predlogu Socialno varstvenega zavoda H. za ločitev zapuščine,1 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). Posebni napotki niso potrebni. Kršitve pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi sicer strankam kršilo pravico do izjave oziroma pravico do pravnega sredstva. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava namreč sodišče prve stopnje ni vsebinsko presojalo zahteve za omejitev dedovanja in posledično glede tega izpodbijani sklep ne vsebuje odločilnih dejstev.

-------------------------------
1 Zoper odločitev o tem predlogu se nihče ne pritožuje in je pravnomočna.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 9, 128, 130, 130/2, 142a, 142a/1, 142b, 142b/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxMjgy