VSK Sklep CDn 15/2020

Jedro

Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrže.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižno sodišče je v tej zadevi dovolilo vpis zaznambe izbrisne tožbe. Vpis je bil dovoljen na podlagi tožbe in potrdila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 5. 2019, da je bila 23. 11. 2018 vložena tožba v zadevi, ki se vodi pod opr. št. P 2. Pri tem je zemljiškoknjižna sodnica ugovor nasprotnega udeleženca M.P. zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice o dovolitvi vpisa.

2. Zoper odločitev se nasprotni udeleženec pritožuje in očita, da je nepravilna in nezakonita. Navaja, da se kot predlagatelj v tej zadevi navaja pokojni S.P., zastopan po notarki. Glede na to, da je S.P. preminil 19. 12. 2018, ne more biti predlagatelj ali pooblastitelj notarke, ki je zemljiškoknjižni predlog vložila 22. 5. 2019. Prav tako ne more biti predlagatelj ali pooblastitelj notarke odvetnik, ki je kot pooblaščenec S.P. vložil tožbo v zadevi II P 2. Drugačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se pri tem sklicuje na 1. točko prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvi odstavek 100. člena ZPP, ne držijo. Pritožnik nato še navaja, da je pokojni dal odvetniku pooblastilo le za pravdni postopek, ne pa za sprožanje drugih, od pravdnega postopka neodvisnih in novih postopkov. S.P. kot mrtva oseba nima in ne more imeti aktivne legitimacije za vložitev zemljiškoknjižnega predloga.

3. Notarka je v imenu S.P. kot predlagatelja odgovorila na pritožbo. Pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje. Meni, da ni nobene ovire, da pooblaščenec predlagatelja ne bi pooblastil notarke za predmetni postopek in da ni bila podana aktivna legitimacija za vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Sklicuje se na neločljivo povezanost pravdnega in zemljiškoknjižnega postopka ter na določbo prvega odstavka 100. člena ZPP.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po podatkih spisa je bil zemljiškoknjižni predlog v tej zadevi vložen dne 29. 5. 2019, v predlogu pa je kot predlagatelj naveden S.P., ki je umrl že pred začetkom tega postopka in sicer po neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje dne 19. 12. 2018. Predlog je kot pooblaščenka predlagatelja vložila notarka, kvalificirana pooblaščenka, ki pravo pozna.

6. Glede na te okoliščine nasprotni udeleženec utemeljeno graja argumentacijo in odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki ni videlo ovir za predlagani vpis zaznambe izbrisne tožbe. Gre za vprašanje sposobnosti biti stranka postopka. Mrtva (neobstoječa) oseba ne more začeti zemljiškoknjižnega postopka, tega ne more storiti v njenem imenu niti kdo drug. Zakon namreč določa, da je stranka postopka lahko vsaka fizična in pravna oseba, sodišče pa mora zato med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (glej 76. in 80. člen ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)). Neobstoječa oseba torej nima sposobnosti biti stranka postopka, ki je ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje zemljiškoknjižnega predloga. Tudi ZZK-1 zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da po prejemu zemljiškoknjižnega predloga preizkusi obstoj procesnih predpostavk - med drugim mora preveriti, ali je predlog vložila upravičena oseba. Če ta pogoj ni izpolnjen, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže (glej 1. točko prvega odstavka in drugi odstavek 146. člena ZZK-1). Taka ureditev je razumna, v skladu z naravo izrazito formalnega zemljiškoknjižnega postopka. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da notarka še v odgovoru na pritožbo (enako kot v odgovoru na ugovor) vztraja z navedbo pokojnega S.P. kot predlagatelja.

7. Glede na zgoraj navedeno bi moralo zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog, v katerem je notarka kot predlagatelja označila mrtvo osebo, zavreči. Pritožbeno sodišče dodaja, da take situacije načeloma niso nerešljive, saj vpis lahko predlagajo dediči kot univerzalni pravni nasledniki.

8. Sklicevanje na 1. točko prvega odstavka 205. člena in prvi odstavek 100. člena ZPP v zvezi s z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1 pa je pravno zmotno. Ti določbi pomanjkljivosti konkretnega predloga ne rešujeta, saj urejata procesne položaje, ki nastopijo v primeru smrti stranke med postopkom in se (z vidika zastoja postopka in zastopanja) razlikujejo v primeru, ko je stranka prej imela pooblaščenca od primerov, ko ga ni imela. Napačno je tudi razlogovanje v odgovoru na pritožbo o neločljivi povezanosti pravdnega postopka, v katerem je vložena izbrisna tožba, katere zaznamba je bila predlagana in samega zemljiškoknjižnega postopka. Zemljiškoknjižni postopek je samostojen nepravdni postopek, ki ga vodi zemljiškoknjižno sodišče in se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejeme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (glej 133., 120. in 125. člen ZZK-1). Ostale okoliščine glede na zgoraj navedeno za ta preizkus niso pomembne.

9. Iz zgornjih razlogov je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrglo (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 653/2019
• VSL sklep I Cp 554/2011
• VSL Sklep II Cp 774/2018