<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sodba I Cp 406/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.CP.406.2019
Evidenčna številka:VSK00030060
Datum odločbe:18.12.2019
Senat, sodnik posameznik:Boženka Felicijan Hladnič (preds.), mag. Mojca Kete Ujčič (poroč.), Mirela Lozej
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - odškodnina za strah - primerna denarna odškodnina

Jedro

Presoja višine odškodnine za nematerialno škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (sodišče) odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino v znesku 3.512,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2016 dalje (1. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 1.817,00 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (3. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se s pravočasno pritožbo pritožuje toženka. Pritožbo vlaga zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določb pravdnega postopka. Po njeni oceni je odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem glede na zadobljeno poškodbo in izkazan potek zdravljenja odmerjena previsoko in odstopa od ustaljene sodne prakse. Tožnik je utrpel zelo lahko poškodbo. Iz izvida Urgentne kirurške ambulante, kjer je bil tožnik pregledan po nesreči, izhaja, da je utrpel udarnino prsnega koša. Sodišče je ugotovilo, da je v posledici nesreče utrpel bolečine v prsnem košu približno en mesec po nesreči, ter da si je bolečine blažil z jemanjem Lekadola. Tožnik je izpovedal, da je trpel zmerne bolečine nekako 10 dni po nesreči, pri čemer so bile pet dni nekoliko bolj stalno prisotne, kazale so se bolj v obliki pekočine, nato pa je bolečino čutil bolj ob dotiku kraste, ki jo je zdravil približno en mesec. Ocenil je, da so vse bolečine skupaj trajale približno en mesec. Izvedenec je zaključil, da je tožnik bolečine hude intenzitete čutil okvirno teden dni, srednje jakosti naslednja dva do tri tedne. Pojavljali so se mu glavoboli, ki so izveneli v približno enem mesecu po dogodku. V zvezi z nevšečnostmi je sodišče ugotovilo enkrat RTG slikanje, enkrat injekcijo proti tetanusu, hlajenje poškodovanih delov telesa, petkrat obisk osebnega zdravnika v času enega meseca po nesreči, podoživljanje nesreče, nespečnost in potrtost, ki so upoštevaje trditveno podlago trajali približno pol leta po nesreči. Po mnenju izvedenca je v teh znakih prepoznati večino elementov posttravmatske stresne motnje. Upoštevaje navedeno je po oceni toženke primerna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti 1.500,00 EUR. Gre za primer, ki je primerljiv z judikatom VS002436, kjer je mlajša oškodovanka utrpela nateg vratnih mišic, zaradi katerega je bolečine trpela več kot pol leta, po intenzivnosti pa so bile te bolečine srednje in lahke. Oškodovanka je utrpela tudi 30 fizioterapij, ki so bile občasno boleče, 10 pregledov pri specialistu, 15 pri lečečem zdravniku, eno neprijetno medicinsko preiskavo, šest RTG slikanj, pomoč pri zahtevnejši osebni higieni, opravilih in prevozih. Kar se tiče posttravmatske stresne motnje pritožba očita, da o tem ni nobenega listinskega dokaza in da tožnik ni iskal nobene pomoči. Izvedenec brez kakršnegakoli zapisa strokovnjaka o tem ne more podati objektivnega izvedeniškega mnenja. Dokazovanje posttravmatske stresne motnje pri tožniku z izvedencem specialnosti travmatologije in splošne kirurgije je neprimerno. Sodišče je s tem prekoračilo dokazni predlog tožnika. S povzemanjem izvedenskega mnenja, kjer se opredeljuje do posttravmatske stresne motnje, je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Previsoka je tudi odškodnina iz naslova strahu. Tožnik je izpovedal o intenzivnem, a kratkotrajnem primarnem strahu v trenutku nesreče ter občasni skrbi, da ne konča popolnoma na tleh zaradi psihičnih težav po nesreči, kar je izzvenelo v treh mesecih po nesreči. Na vprašanje, ali ga je po trku skrbelo za njegovo zdravje, je izrecno odgovoril, da ne. Glede na navedeno je primerna odškodnina za to obliko škode 500,00 EUR.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru razlogov pritožbe, pri tem pa opravilo tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje na ugotovljena dejstva materialno pravo pravilno uporabilo. Tudi procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče druge stopnje ni zasledilo.

6. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za povračilo škode, ki jo je utrpel v prometni nesreči 21.8.2016, za katero je bil izključno odgovoren zavarovanec toženke. Sodišče je presodilo, da je primerna odškodnina, za nepremoženjsko škodo, ki jo je ob tem dogodku pretrpel tožnik, 5.000 EUR, in sicer 3.000 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem1 ter 2.000 EUR za strah.2

7. Toženka navedeno odmero neutemeljeno napada, češ da je previsoka. Tožnik je v nesreči utrpel udarnino in odrgnino prsnega koša. Bolečine hude intenzitete je čutil okvirno en teden, bolečine srednje jakosti pa naslednja dva do tri tedne, skupno je bolečine trpel približno mesec dni po nesreči (13. točka obrazložitve). Mesec dni je trpel za glavoboli (18. točka obrazložitve). Med zdravljenjem je imel eno RTG slikanje, hladiti je moral poškodovane dele telesa, dobil je injekcijo proti tetanusu, 5X je obiskal svojega zdravnika, po dogodku je hudo duševno trpel, mučila ga je nespečnost, zbujal se je na uro do uro in pol, ni zmogel več hoditi, čeprav je prej prehodil 6-7 km dnevno, utrpel je srednje močno izraženo post travmatsko stresno motnjo (14., 15. in 16. točka obrazložitve). Opisana dejstva je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo na podlagi celovito izpeljanega dokaznega postopka. Svoje ugotovitve je jasno in konsistentno obrazložilo. Dokazne zaključke glede posttravmatske stresne motnje je utemeljilo z ugotovitvami, do katerih je prišlo na podlagi skrbne dokazne ocene mnenja izvedenca in izpovedi tožnika (prim. zlasti 17. točka obrazložitve). Pritožba navedene dokazne zaključke neutemeljeno napada z očitkom, da travmatolog o tej posledici ne more podati mnenja in da o tem ni listinskih dokazov. Že zato, ker gre za pavšalne in laične očitke, pa tudi zato, ker na mnenje, v katerem je izvedenec podal navedene ugotovitve, toženka ni imela pripomb. Odškodnina, ki jo je sodišče, upoštevaje v sodbi ugotovljene posledice, iz tega naslova odmerilo tožniku, ni previsoka, temveč je v okviru odškodnin, ki jih sodišča odmerjajo v primerljivih zadevah3. Zadeva, na katero v zvezi z odmero odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevščenosti med zdravljenjem opozarja toženka, z obravnavano zadevo ni povsem primerljiva.4 Tudi odškodnino za strah je sodišče ustrezno odmerilo. Tožnik je hud primarni strah trpel od trka do pregleda v urgentni službi. Trpel je tudi strah za svoje psihično zdravje, strah, da bo še kdaj normalno zaživel, brez podoživljanja nesreče.5 Odškodnina, ki mu jo je glede na navedeno iz tega naslova prisodilo sodišča, je res na zgornji meji, a še ostaja znotraj okvirjev odškodnin v primerljivih zadevah.6

8. Sodišče druge stopnje je iz vseh navedenih razlogov neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
1 Približno 2,7 povprečne mesečne neto plače v času sojenja na prvi stopnji.
2 Približno 1,8 povprečne mesečne neto plače v času sojenja na prvi stopnji.
3 Prim. npr. II Ips 253/2013 (odškodnina iz tega naslova približno 5 plač, ob manj intenzivnih, a dalj časa trajajočih bolečinah, brez posttravmatske stresne motnje), II Ips 832/2007 (odškodnina iz tega naslova približno 2,5 plače ob bistveno manj intenzivnih in manj časa trajajočih bolečinah).
4 Tožnik je npr. utrpel postravmatsko stresno motnjo, imel je glavobole, težave s spanjem, ni mogel hoditi, zaradi dogodka je hudo duševno trpel.
5 Prometna nesreča je bila zelo huda, motorist, ki je trčil v vozilo tožnika, in motoristova sopotnica sta v njej izgubila življenje. Tožnik je bil temu priča.
6 Prim. npr. VSL II Cp 489/2019, kjer je bila ob manj silovitem trku oziroma manj intenzivno izraženem strahu za strah prisojna odškodnina v višini 1.500 EUR, tudi II Ips 832/2007 (za strah približno 1,6 plače).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4ODc2