VSK Sklep CDn 47/2020

Jedro

Notar, ki je listino sestavil, je lahko, skladno z določbo drugega odstavka 34. člena Zakona o notariatu, napako v listini v fizični obliki popravil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep ter sklep samostojne sodniške pomočnice z dne 20. 11. 2019 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 20.11.2011 odločila, da se predlagana vknjižba hipoteke ne dovoli, ker podatek o EMŠO zastavitelja, naveden v notarskem zapisu sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ni pravilen.

2. Ugovor predlagatelja zoper navedeni sklep je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in sklep potrdila. V obrazložitvi je navedla, da predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom ni izpolnil zahteve, ki jih za predlagani vpis terja zakon. Listina, sestavljena v obliki notarskega zapisa, je podlaga za vpis, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (2. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju: ZZK-1) in mora biti po prvem odstavku 32. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Eden od teh podatkov je res tudi EMŠO (24. člen ZZK-1), ta pa ni pravilen. Notar sam ne more enostransko nadomestiti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu (v nadaljevanju ZN) v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom, to pa pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter morajo nov notarski zapis tudi podpisati.

3. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice odpravi in predlagani vknjižbi ugodi. Poudari, da je v ugovoru pojasnil, da se je zgodila pri zapisu tiskarska napaka, v pravilno enotno matično številko občana (v nadaljevanju EMŠO) je bila dotipkana odvečna številka "3", sicer pa so vsi drugi potrebni podatki o zastavitelju točni (ime, priimek, rojstni podatki, prebivališče) in je notarka pri sestavi notarskega zapisa opravila identifikacijo stranke. Priloga notarskega zapisa je Obvestilo MZZ o določitvi EMŠO z dne 22.5.2019 za zastavitelja, iz katerega je razvidna njegova matična številka. Sankcija, ki bi sledila zaradi konkretne napake, je po mnenju pritožnika nesorazmerna, in je treba v vsakem primeru posebej oceniti, kakšne pravne posledice ima tiskarski lapsus glede na siceršnjo identifikacijo izdajatelja zemljiškoknjižnega dovolila. Predlagatelj je ugovoru predložil zemljiškoknjižno listino s popravkom napake. Stališče sodišča, da tiskarskih napak oz. očitnih pomot ni mogoče popraviti drugače kot z zapisom popravka notarskega zapisa s prisotnostjo vseh strank, ima lahko daljnosežne posledice. Doslej je veljalo, da notar lahko popravi očitno pomoto na podlagi drugega odstavka 34. člena ZN, ki določa, da če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine v fizični obliki, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine v fizični obliki se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano. Torej se ne postopa po 7. odstavku 43. člena ZN, ki ureja postopek kasnejših dopolnitev, poprav ali sprememb notarskega zapisa. Obvezno navodilo št. 5 (prej št. 29) Notarske zbornice je: Notar sme sam kadarkoli popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v notarski listini na način, določen v drugem odstavku 34. člena ZN, vse druge spremembe notarske listine se smejo popraviti le z novo notarsko listino. Tudi do sedaj je sodna praksa to dopuščala, v izjemnih primerih, ko je bila praksa nižjih sodišč drugačna, pa je takšno prakso odpravilo Vrhovno sodišče. Ob povedanem ni pravilno stališče sodišča, da ni bila mogoča identifikacija zastavitelja, posebej, ker je bilo že k prvotnemu notarskemu zapisu priloženo Obvestilo o določitvi EMŠO zastavitelju. Tudi datum popravka, ki je pravilno narejen na izvirniku listine, ne more biti ovira za upoštevanje ugovoru predložene listine. Sicer pa se napake dogajajo tudi sodišču, ki se nato po sodišču popravljajo, in ni jasno, zakaj bi se očitna pomota notarja obravnavala drugače. Prilaga elektronsko sporočilo Notarske zbornice o obveznem navodilu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Eden od pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo je ta, da listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis (2. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1). V tej zadevi je predlagatelj predlagal vpis na podlagi notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju terjatve z dne 22.10.2019 in kreditne pogodbe (v nadaljevanju Sporazum). Listina, sestavljena v obliki notarskega zapisa, je podlaga za vpis, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (2. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da mora biti po prvem odstavku 32. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Eden od teh podatkov je res tudi EMŠO (24. člen ZZK-1).

6. Argumenti prvostopenjskega sodišča, da notarski zapis Sporazuma, v katerem je napačno zapisan EMŠO zastavitelja (ena številka je odvečna), ki je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, ni listina, ki je lahko podlaga za vpis, ne držijo. Predlagatelj je namreč ugovoru priložil tudi listino s popravkom očitne pomote, ki ga je naredila ista notarka, ki je notarski zapis sestavila. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na razloge v odločbi VS RS III Ips 2/2013 ni utemeljeno, saj je bila situacija drugačna, ter je vrhovno sodišče poudarilo, da notar sam ne more enostransko nadomestiti pomanjkljivega razpolagalnega pravnega posla zastavitelja. V dani zadevi pa notarski zapis ni pomanjkljiv, pripetila se je le tiskarska pomota. Notarka je zato naknadno 25.11.2019 naredila na listini uradni zaznamek s pravilno navedenim EMŠO zastavitelja. Če se upošteva dejstvo, da je notarskemu zapisu priložena kreditna pogodba, v kateri je naveden pravilni EMŠO zastavitelja, enako velja za priloženo prodajno pogodbo (obe sta speti), priloženo je tudi Obvestilo o določitvi EMŠO z dne 22.5.2019, ki ga je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve, in so vse strani notarske listine v fizični obliki (torej tudi pogodbo o kreditu in prodajno pogodbo, kjer je naveden pravilen EMŠO zastavitelja ter obvestilo o določitvi EMŠO) parafirali udeleženci in notarka, ki je listino v fizični obliki sestavila in identiteto udeležencev preverila, je jasno, da gre pri Uradnem zaznamku za popravo očitne pomote in ne gre za popravo pomanjkljivosti glede vsebine notarskega zapisa. To je notarka lahko storila, skladno z določbo drugega odstavka 34. člena ZN, ki za primer, če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali ga dopolniti, določa, da se sme to storiti na koncu listine v fizični obliki, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine v fizični obliki se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka, kar je v konkretnem primeru tudi storjeno. Stališče, da bi bilo mogoče očitne pomote popraviti le v prisotnosti strank notarskega zapisa, je po oceni pritožbenega sodišča prestrogo, podlage tudi v zakonu ni. Zapis EMŠO zastavitelja, ki vsebuje odvečno številko v samem notarskem zapisu, je rezultat očitne pomote, nepazljivost, ki se je pripetila pri sestavi, in je iz popravljenega zapisa in iz ostalih priloženih listin razvidno, da je prišlo do očitne pisne pomote. Notarka s popravo ni vsebinsko spreminjala vsebine sporazuma, temveč je le odpravila pisno napako.

7. Ker se zaradi materialnopravno zmotnega stališča prvostopenjsko sodišče do drugih potrebnih pogojev za dovolitev vpisa še ni opredelilo, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep z dne 20. 11. 2019 razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za delo so razvidni iz gornjih razlogov.

Datum zadnje spremembe:

02.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II Ips 76/2014
• Sodba II Ips 165/93
• Sklep II Ips 530/2000