VSK Sklep II Ip 402/2019

Jedro

V primeru, ko upnik predlogu za nasprotno izvršbo nasprotuje, je oprava naroka po zakonu obvezna in izvršilno sodišče pred njegovo opravo o predlogu ne sme odločati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu za nasprotno izvršbo delno ugodi in se upniku naloži, da dolžniku v roku 15 dni vrne znesek 7.494,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 dalje (I. točka izreka), da se v preostalem delu predlog za nasprotno izvršbo zavrne (II. točka izreka), in da mora upnik dolžniku povrniti 193,33 EUR izvršilnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno postopalo s tem, ko je predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo, ne da bi predhodno opravilo narok, ki ga predpisuje tretji odstavek 68. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Narok je namreč v primeru nasprotovanja predlogu za nasprotno izvršbo po zakonu obvezen, zato sodišče ne sme odločati, ali je v posameznem primeru potreben ali ne, niti ni potrebno, da njegovo opravo katera od strank predlaga. Z odločanjem o predlogu za nasprotno izvršbo brez oprave naroka je zato sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal povrnitev pritožbenih stroškov. V odgovoru je navedel, da za postopek ugovora zoper sklep o nasprotni izvršbi veljajo enaka določila zakona, kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato je narok obvezen le takrat, ko je upnikov ugovor obrazložen. V konkretnem primeru pa je upnik v ugovoru navajal zgolj dejstva, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, zato tak ugovor ni obrazložen, posledično pa tudi oprava naroka ni obvezna. Smisel oprave naroka je, da se strankam omogoči, da se izrečeta o potencialno spornih dejstvih, ki so nastopila po izvršbi, teh pa v obravnavani zadevi ni.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno je stališče pritožbe, da je v primeru, ko upnik predlogu za nasprotno izvršbo nasprotuje, oprava naroka po zakonu obvezna in izvršilno sodišče pred njegovo opravo o predlogu ne sme odločati. Opravo naroka v tem primeru ZIZ v tretjem odstavku 68. člena izrecno predpisuje, iz vsebine te določbe pa ne izhaja, da bi izvršilno sodišče o smotrnosti oziroma potrebnosti njegove oprave glede na navedbe upnika v odgovoru na predlog lahko prosto presojalo. Takšna razlaga je skladna tudi z uvodnimi postopkovnimi določbami ZIZ, iz katerih izhaja, da sodišče v izvršilnem postopku opravi narok, kadar zakon tako določa (29a. člen ZIZ), to pa je prav v primeru (kakršnegakoli) upnikovega nasprotovanja predlogu za nasprotno izvršbo.

6. Tudi sicer je potrebno pri presoji obravnavne zadeve upoštevati, da za postopek nasprotne izvršbe ZIZ predpisuje posebna postopkovna pravila. V prvi fazi namreč izvršilno sodišče odloči o predlogu za nasprotno izvršbo in s sklepom, s katerim predlogu ugodi, naloži upniku, da v 15 dneh vrne dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ). Z nastopom pravnomočnosti in potekom paricijskega roka postane sklep izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na dolžnikov predlog dovoli nasprotno izvršbo, za katero pa nato veljajo določbe ZIZ, ki se nanašajo na izvršbo (69. člen ZIZ). Pri postopanju s predlogom za nasprotno izvršbo mora zato izvršilno sodišče upoštevati zgolj določbo 68. člena ZIZ in ne tudi drugih določb ZIZ, ki pridejo v poštev šele v fazi morebitne izvršbe, če upnik v roku za prostovoljno izpolnitev naloženega mu zneska ne vrne dolžniku. Ker dolžnik s sklepom o ugoditvi predlogu za nasprotno izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, v zvezi s katerim ima upnik v primeru izvršbe omejene možnosti ugovora glede same terjatve, je zato še toliko bolj pomembno, da izvršilno sodišče pred sprejemom končne odločitve o upnikovi obveznosti opravi narok, na katerem strankama v postopku omogoči, da se o okoliščinah zadeve izjavita. S tem se stranki lahko izogneta tudi morebitni nadaljnji pravdi (četrti odstavek 67. člena ZIZ) oziroma obnovi postopka (peti odstavek 69. člena ZIZ), kar bi sicer po nepotrebnem zgolj podaljšalo reševanje spornega razmerja med njima in jima povzročilo tudi dodatne nepotrebne stroške.

7. Upoštevaje vse navedeno je tako pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje opravi narok za obravnavo predloga za nasprotno izvršbo ter šele nato o njem tudi vsebinsko odloči.

8. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

09.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1644/2005
• VSL sklep III Cp 6955/2006
• VSC sklep I Ip 87/2008