<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Kp 52156/2019

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2019:I.KP.52156.2019
Evidenčna številka:VSK00030240
Datum odločbe:11.12.2019
Senat, sodnik posameznik:Aleš Arh (preds.), Vitomir Bohinec (poroč.), Mara Bristow
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:podaljšanje pripora - obstoj utemeljenega suma - nujnost pripora - ponovitvena nevarnost

Jedro

Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru, pripor, odrejen zoper obdolženega D. M. zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP zaradi istega pripornega razloga podaljšal tudi po vloženi obtožbi.

2. Zoper ta sklep se, kakor je videti vsebinsko, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi, podrejeno pa, da ga nadomesti z milejšim ukrepom oziroma hišnim priporom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Zagovornik prvenstveno izpodbija obstoj utemeljenega suma kot nujne predpostavke za odreditev in poznejše podaljšanje pripora. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v zadosti meri podan, predvsem pa izhaja iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 02.10.2019 na list. štev. 6 spisa, medicinske dokumentacije za oškodovanko J. R., uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja na list štev. 14 do 18 spisa in tega, kar so povedale tekom preiskave zaslišane priče M. R. M., I. D. in J. R.. Tako je v zadostni meri podana visoka stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja in pritožnik z nasprotnimi zatrjevanji uspeti ne more.

5. Tudi o pripornem razlogu ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ne more biti nikakršnega dvoma. Ne bo držalo to, kar zagovornik navaja v svoji pritožbi, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti v grajanem sklepu ni obrazložen. Sodišče prve stopnje je podalo popolno in prepričljivo obrazložitev iteracijske nevarnosti, prav tako pa je o tem že razlogovalo tudi pritožbeno sodišče v sklepu opr. štev. I Kp 52156/2019 z dne 8. novembra 2019. K povedanemu v pravkar navedeni odločbi ni ničesar novega dodati, razen ugotovitev izvedenca dr. M. D., ki v svojem izvedenskem mnenju navaja, da je pri obdolžencu kot del njegovih osebnostnih značilnosti prisotna zmanjšana sposobnost kontrole impulzov in da obdolženčev stik z realnostjo ni bil nikoli moten, je pa bila zmanjšana njegova sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje, vendar ne bistveno. Vse te izvedenčeve ugotovitve še toliko bolj govorijo v prid obstoja pripornega razloga iteracijske nevarnosti, tako, da ugotovitev prvostopenjskega sodišča pritožbene navedbe omajati ne morejo.

6. Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici. Pri tem tudi ne more ostati neodmevno dejstvo, da naj bi obdolženec sedaj obravnavana kazniva dejanja storil v času teka preizkusne dobe po poprejšnji obsodbi. Glede na vse navedeno se tako izkaže pripor kot neogibno potreben ukrep za odpravo obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in kot tak tedaj sorazmeren nevarnosti za integriteto oškodovanke in ljudi, živečih v njegovi okolici. Glede na ugotovljeno neogibnost pripora tako odpade tudi kakršnakoli možnost nadomestitve tega ukrepa z milejšim, tako kakor to v pritožbi predlaga pritožnik.

7. Upoštevaje vse povedano je bilo tedaj pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - točka 201, 201/1, 201/1-3.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 20.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1NDg1