VSK Sklep CDn 199/2019

Jedro

Služnosti v javno korist se po obliki in vsebini zgledujejo po klasičnih služnostih, vendar jih z njimi ne moremo preprosto enačiti. Pri uporabi stvarnopravnih pravil v zvezi s tovrstnimi služnostmi je treba upoštevati njihov namen (doseganje javne koristi). V primerih, kot je konkretni, jih ta okoliščina in dejstvo, da gre za služnosti, ki niso primarno namenjene konkretno določeni osebi, temveč osebi, ki je nosilec dejavnosti, katere del je javna korist, v bistvenem razlikuje od nepravih stvarnih služnosti (226. člen SPZ). Omogočati morajo funkcionalnost javne infrastrukture, ne glede na to, kdo je njen trenutni upravljavec. Zato morajo biti prenosljive.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi ni dovolilo predlaganega vpisa prenosa neprave stvarne služnost na podlagi Pogodbe o neodplačnem prenosu služnosti ter neodplačni ustanovitvi služnosti za priključni DV 2x110 kV HE Vrhovo št. ES18058200 z dne 02.04.2019. Ugovor predlagateljice zoper sklep o nedovolitvi vpisa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Pojasnilo je, da gre za prenos neprave stvarne služnosti, za katerega se uporabljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo osebne služnosti in da bi bilo za uspešen prenos takšne služnosti potrebno sodelovanje lastnika obremenjene nepremičnine.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja. Na podlagi Energetskega zakona, Uredbe o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in Sklepa vlade o imenovanju družbe E., d.o.o. za sistemskega operaterja prenosnega omrežja z električno energijo z dne 24.06.2015 izvaja v Republiki Sloveniji obvezno državno gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja. V tem okviru skrbi za varno in zanesljivo obratovanje in vzdrževanje ter razvoj prenosnega sistema, za potrebe prenosnega elektroenergetskega sistema pa ustanavlja tudi služnosti v javno korist. Služnost v javno korist je ustanovljena zaradi javnega interesa za potrebe graditve in nemotenega delovanje javne infrastrukture (npr. prenosnega elektroenergetskega sistema), njeni upravičenci pa so upravljavci javne infrastrukture. Takšna služnost ni ustanovljena zaradi zasebnega interesa in pri njej ni bistvena identiteta služnostnega upravičenca, temveč njegova dejavnost upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo. Zato je nujno, da je prenosljiva. Če se upravljavec javne infrastrukture zamenja, mora novi upravljavec postati tudi služnostni upravičenec, saj je prvotni služnostni upravičenec izgubil interes in služnost v njegovo korist ne more več služiti javnemu interesu. Izpostavlja, da zemljiškoknjižni predpisi ne dovoljujejo vpisa takšne služnosti v korist vsakokratnega upravljavca infrastrukture, temveč mora biti tudi takšna neprava stvarna služnost vpisana v korist točno določene osebe. Zato je nujno dopustiti prenos takšne služnosti, če se zamenja subjekt obratovanja. V podkrepitev takšnega stališča se predlagateljica sklicuje tudi na stališča pravne teorije (Damjan, M. Služnost v Javno korist, Pravosodni bilten 1/2016, Tratnik, M., Služnost v javno korist, Pravni letopis 2009, Juhart, M. in ostali, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004). Opozarja tudi na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika, ki tak prenos omogoča. Opozarja še, da je bil na podlagi iste pogodbe prenos dovoljen pri 36 drugih nepremičninah in bi sodišče tudi iz razloga poenotenja sodne prakse moralo dovoliti vpis.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet tega zemljiškoknjižnega postopka je vpis spremembe imetnika služnostne pravice izgradnje, napeljave in vzdrževanja daljnovoda, ID 112.... Predlagateljica je že v ugovoru opozarjala, da gre za stvarno služnost v javno korist. Enako ponavlja v pritožbi. Sodišče prve stopnje se do tega stališča ni opredelilo, temveč je vpis zavrnilo že iz razloga, ker je menilo, da gre za nepravo stvarno služnost v smislu 226. člena SPZ in da je treba pri odločanju zato uporabiti pravila SPZ o osebnih služnostih, po katerih prenos tovrstnih služnosti ni mogoč brez sodelovanja lastnika obremenjenega zemljišča (229. člen SPZ). Pritožba utemeljeno meni, da je takšno stališče zmotno, ker zanemari, da gre v konkretnem primeru po trditvah predlagateljice za prenos služnosti v javno korist.

5. Služnosti v javno korist so služnosti, ki so ustanovljene v korist države, lokalne skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infrastrukturnih dejavnosti,¹ in jim je skupno to, da so ustanovljene v javnem interesu, v konkretnem primeru zaradi javnega interesa za nemoteno delovanje infrastrukture daljnovoda, s katerim upravlja predlagateljica, kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja. Pojem služnosti v javno korist je v slovenskem pravu prvi uvedel šele Zakon urejanju prostora (ZureP-1) leta 2003, a je zakonodaja že pred tem predvidevala ustanovitev služnosti kot podlage za gradnjo infrastrukturnih omrežij.² Tako je Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN),³ ki je veljal v času v času ustanovitve služnosti, ki je predmet obravnavanega prenosa, v 28. členu določal, da se lastninska ali druga pravica na nepremičnini lahko omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza, zajemanja vode, polaganja vodovodnih cevi, plinovodov, toplovodov, naftovodov, kanalizacije, telefonskih vodov, objektov za prenos in razdelitev električne energije ali z ustanovitvijo druge služnosti v korist družbenih pravnih oseb iz 6. člena tega zakona.⁴ Tudi na tej podlagi ustanovljene služnosti je treba danes obravnavati kot služnost v javno korist.⁵

6. Po obliki in vsebini se služnosti v javno korist zgledujejo po klasičnih služnostih, vendar jih z njimi ne moremo preprosto enačiti. Okoliščina, da gre v konkretnem primeru za služnost, ustanovljeno v korist konkretno določene osebe, lahko kaže na podobnost z nepravimi stvarnimi služnostmi, a še ne utemeljuje sklepa, da gre za klasično nepravo stvarno služnost, ki jo ureja SPZ v 226. členu. Pri uporabi stvarnopravnih pravil v zvezi s tovrstnimi služnostmi je treba namreč vedno upoštevati njihov namen (doseganje javne koristi). V primerih, kot je konkretni,⁶ jih ta okoliščina in dejstvo, da gre za služnosti, ki niso primarno namenjene konkretno določeni osebi, temveč osebi, ki je nosilec dejavnosti, katere del je javna korist,⁷ v bistvenem razlikuje od nepravih stvarni služnosti (226. člen SPZ). Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse.⁸ Omogočati morajo funkcionalnost javne infrastrukture, ne glede na to, kdo je njen trenutni upravljavec.⁹ Da morajo biti zato prenosljive, je enotno stališče teorije,¹⁰ ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Smiselna uporaba 229. člena SPZ, na katerega se je pri odločitvi oprlo sodišče, ne da bi se pri tem opredelilo do trditve predlagateljice, da gre za stvarno služnost v javno korist, ne pride v poštev. Sodišče se je pri odločitvi sicer sklicevalo na sodno prakso, konkretno na zadevo CDn 8000000083/2011, vendar ta zadeva z obravnavano ni primerljiva, saj je šlo v njej za prenos klasične neprave stvarne služnosti, kot jo ureja SPZ v 226. členu.

7. Ker so razlogi sodišča, s katerimi je zavrnilo predlagani vpis, nepravilni, je zemljiškoknjižno sodišče izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pri ponovnem odločanju naj se vzame v obzir trditev predlagateljice, da gre za prenos služnosti v javno korist. Sodišče naj se po potrebi do tega opredeli, pri odločitvi upošteva gornja stališča glede možnosti prenosa služnosti v javno korist ter o vpisu ponovno odloči.

-------------------------------
¹ Tratnik, M., Služnost v javno korist, Pravni letopis 2009.
² Damjan, M. Služnost v Javno korist, Pravosodni bilten 1/2016.
³ Uradni list SRS 5-280/1980.
⁴ To so bile družbenopolitične skupnost, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in druga z zakonom določene družbene organizacije, če so nepremičnine potrebovale za svojo dejavnost (6. člen ZRPPN).
⁵ Damjan, M.
⁶ Ko ustanovitev takšne služnosti v korist določene osebe kaže na podobnost z nepravo stvarno služnostjo.
⁷ Torej vsakokratnemu upravljavcu infrastrukture. Prim. Sodba U 2488/2008, VSK I Cp 531/2011. Juhart v zvezi s tem razlaga, da se služnost personificira v osebi, ki opravlja javno korist, ker sam pojem javne koristi nima pravne sposobnosti. Tudi sicer zemljiškoknjižni predpisi ne omogočajo vpisa stvarne služnosti, kot je konkretna, v korist vsakokratnega upravljalca infrastrukture, temveč zgolj na točno določeno osebo (Juhart, M. 895).
⁸ Prim.: VSK CDn 592/2013.
⁹ Damjan, M.
¹⁰ Juhart, M. in ostali; Stvaropravni zakonik s komentarjem, GV Založb, Ljubljana 2004, str.:896, Damjan, M., Tratnik, M.

Datum zadnje spremembe:

09.01.2020

Podobni dokumenti:

• sodba I U 87/2009
• VSC sodba Cp 549/2007
• VSL sklep I Cpg 445/2010