VSK Sklep I Kp 12133/2015

Jedro

Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženemu V. F. pripor iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo še po vloženi obtožnici.

2. Proti takemu sklepu je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi kršitve Ustave Republike Slovenije, ZKP in nepopolnega oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter obdolženca izpusti na prostost.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu, tudi po vloženi obtožnici, še vedno podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje kot tudi, da je še vedno podan priporni razlog begosumnosti. Glede vpletenosti obdolženca v posel za prevoz večje količine cigaret v Ukrajino tako kot je očitano v obtožnici ter glede navedb obdolženčevega zagovornika v izjasnitvi na predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, je sodišče prve stopnje navedlo: "Vpletenost obdolženca v te posle izhaja iz izpovedi prič, zlasti T. in K. ter obeh varnostnikov, ki sta spremljala tovornjak z blagom ter listinskih dokazov. Zagovor obdolženca, ki je skušal svojo vlogo minimizirati in drugačno gledanje obrambe na izpovedi prič, ne morejo omajati utemeljenosti suma".

5. Pritožnik sklepu sodišča prve stopnje z zgoraj navedeno obrazložitvijo glede osnovne predpostavke za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici, to je, utemeljenosti suma, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje, očita, da ni obrazložen in predstavlja kršitev ustavne pravice do poštenega sodnega postopka, ki vsebuje dolžnost sodišča, da obrazloži in utemelji navedbe obrambe v izjasnitvi glede podaljšanja pripora. Pritožnik navaja, da je obramba navedla obširne razloge zakaj ni podan utemeljen sum. Izpodbijani sklep je obširne navedbe obrazložil s skopo trditvijo, da utemeljen sum izhaja iz izpovedbe prič, pri tem pa niti ne pove, katerih izpovedb in katerih prič, saj je obramba obširno navedla, da iz izpovedb prič izhaja ravno nasprotno.

6. Očitki pritožnika so utemeljeni. Kot je obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-495/16 z dne 22.7.2016, in kar izhaja tudi že iz ustaljene ustavosodne prakse, je obrazložena sodna odločba bistven del poštenega sodnega postopka. Z njo mora sodišče na konkreten način in zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, če ni uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev nanašajoč se na obtožbo proti njej. Iz obrazložitve sodne odločbe mora biti razvidno, da si je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Zgolj pavšalen, splošen odgovor sodišča na konkretne navedbe stranke, ki ravni konkretnosti argumenta ne dosega, pomeni navidezno obrazložitev. Sodišče je tisto, ki mora odgovoriti z argumenti, zakaj strankinega videnja ne sprejema.

7. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne izpolnjuje zgoraj navedenih standardov. Obdolženčev zagovornik je potem, ko je od sodišča prve stopnje prejel poziv, da se izjasni o predlogu za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici, vložil obširno izjasnitev, v kateri je opravil vsebinsko presojo v preiskavi izvedenih dokazov v smeri zaključka o neobstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Čeprav je konkretno izpodbijal vsebino v obtožbi predstavljenih dokazov, tudi izpovedbi T. in K. ter drugih v preiskavi izvedenih dokazov, je sodišče prve stopnje na njegove navedbe podalo zgolj pavšalen, splošen odgovor, kar pritožbenemu sodišču ne omogoča preizkusa izpodbijanega sklepa v smeri obširnih pritožbenih navedb.

8. Glede na navedeno ima pritožnik prav, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP), ki terja razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da ugotovljeno kršitev odpravi in o zadevi ponovno odloči. Sodišče prve stopnje bo moralo vsebinsko preizkusiti očitke (in dokaze), ki jih je predstavila okrožna državna tožilka v obtožnici ter jih soočiti s konkretnimi navedbami obdolženčevega zagovornika v izjasnitvi o predlogu za podaljšanje pripora po vloženi obtožnici, odločitev pa bo moralo obrazložiti s konkretnimi (vsebinski) razlogi, ki bodo v morebitnem ponovnem pritožbenem postopku omogočili preizkus.

9. Odločitev pritožbenega sodišča ima podlago v tretjem odstavku 402. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 266/2023
• Sodba in sklep VIII Ips 346/2009
• UPRS Sodba II U 337/2019-16