VSK Sklep CDn 77/2017

Jedro

Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom Dn 394786/2016 z dne 16. 12. 2016 je zemljiškoknjižna pomočnica na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139155/2014 z dne 3. 8. 2016 pri uvodoma navedenih nepremičninah, last I. d.o.o. - v stečaju, dovolila izbris zaznambe izvršbe in hipoteke, vknjižene v zavarovanje terjatve S. d.d., v višini 499.652,43 EUR s pripadki, opredeljene v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139155/2014 z dne 14. 1. 2015 in z dne 17. 10. 2014. Ob tem je glede na historične zemjiškoknjižne podatke upoštevala poočitve glede zemljjških parcel na podlagi ustreznega obvestila GURS pod Dn 142319/2015.

Ugovor družbe S. d.d. zoper tako odločitev je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice potrdila.

S. d.d. v pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče zmotno uporabilo določbo 2. točke prvega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), glede na katero za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (primerjaj VSK sklep Cdn 7/2013 z dne 17. 1. 2013). Že s preprosto jezikovno razlago je mogoče ugotoviti, da je z navedeno določbo zakonodajalec predvidel izbris zaznambe izvršbe le v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Izvršba na nepremičnino se namreč lahko ustavi tudi zaradi tega, ker upnik v določenem roku ni predlagal ponovne prodaje, kot je to npr. urejeno v 194. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V konkretnem primeru po mnenju pritožbe niso bili izpolnjeni pogoji iz zgoraj navedene določbe ali katerikoli drugi pogoji za postopanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti. Pritožba se sklicuje na ustavnopravno varstvo zasebne lastnine in z njo tudi terjatev upnikov (U-I-307/11). Ločitvena pravica mu je bila priznana na podlagi sklepa o izvršbi VL 139155/2014 z dne 14. 1. 2015 in z dne 17. 10. 2014. Že v ugovoru je navajal, da izvršilno sodišče ni odredilo izbrisa zaznambe izvršbe in hipoteke, ki jo je pritožnik pridobil na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139155/2014 z dne 14. 1. 2015 in z dne 17. 10. 2014. Stališče, da je bil izbris opravljen na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je zato napačno. Obvestilu izvršilnega sodišča ni bil priložen sklep z vsebino, kot jo zahteva 90. člen ZZK-1. Sodišče je v tej zadevi odločalo po uradni dolžnosti in drugačna odločitev v izpodbijanem sklepu ne drži.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 90. člena ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe: - če je je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen; - če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Izbris se dovoli na podlagi ustreznega obvestila in sklepa izvršilnega sodišča. Določba tretjega odstavka istega člena pa določa, da se v primerih iz 1. odstavka hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da glede na tako določbo ne zadošča sklep (zgolj) o ustavitvi izvršbe. Vendar pa v konkretni zadevi ni šlo za tak sklep, niti za situacijo iz 194. člena ZIZ.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izbris dovoljen na podlagi obvestila izvršilnega sodišča in sklepa izvršilnega sodišča VL 139155/2014 z dne 3. 8. 2016 o ustavitvi izvršilnega postopka in razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj (1. in 3. točka izreka sklepa), taka odločitev pa temelji na uporabi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ter je posledica začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v izvršilnem postopku (lastnikom relevantnih nepremičnin) in ugotovitve, da upnik do začetka stečajnega postopka 19. 1. 2015 ni pridobil ločitvene pravice. Gre za specialno določbo, ki ureja vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja. ZZK-1 takšnih situacij izrecno res ne ureja, vendar pa se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbeno ozko jezikovno razlago 90. člena tega zakona. Meni, da je glede na institut zaznambe izvršbe z vidika ZIZ in ZZK-1 v povezavi s pravili o posledicah začetka stečajnega postopka za izvršilni postopek potrebna širša razlaga in da konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi je eno od izvršilnih dejanj v nepremičninski izvršbi in ker je s sklepom z dne 3. 8. 2016 na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice¹, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno v takih primerih ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku. Dodati velja, da mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1) in se zato v pravilnost presoje izvršilnega sodišča, da upnik do začetka stečaja ni pridobil relevantne ločitvene pravice, ne sme spuščati. Pritožbeno sodišče pritožniku zgolj pojasnjuje, da je pravno zmotno njegovo stališče, da je ločitveno pravico (konkretno hipoteko) dobil s sklepom o izvršbi. Za pridobitev hipoteke je namreč potreben vpis v zemljiško knjigo (glej 86. do 88. člen ZZK-1, posebej drugi odstavek 87. člena ZZK-1; po podatkih zemljiške knjige je bila hipoteka, glede katere teče ta postopek, vknjižena z učinkom od 2. 2. 2015).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

-----------------------

¹ Gre za ustavitev postopka po sili zakona, z začetkom stečajnega postopka.

Datum zadnje spremembe:

29.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1461/2011
• VSL sklep I Cp 3827/2009
• VSK Sklep CDn 245/2016