VSK sklep Cpg 625/99

Jedro

V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izrek o nadaljnjih stroških (2. odst.) spremeni tako, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 52.002,10 SIT, v 8 dneh.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 46.925,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2000 do plačila, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru opr.št. Ig 96/01244 z dne 3.6.1996 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 156.784,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996 do plačila in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 11.200,00 SIT. Hkrati je toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 46.190,00 SIT.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zoper sklep o stroških, vsebovan v prvostopni sodbi, v delu, kolikor ni sodišče prve stopnje na zaračunane odvetniške storitve priznalo tožeči stranki 19% davka na dodano vrednost (DDV), kar predstavlja znesek 5.812,10 SIT. V pritožbi izraža mnenje, da je sklep sodišča o nepriznanju DDV pravno zmoten, v neskladju z določbami ZPP (in z njegovo celotno ureditvijo stroškov postopka v XII. poglavju), z Odvetniško tarifo, z Zakonom o davku na dodano vrednost=ZDDV (po katerem je povečanje odvetniške nagrade za 19% obligatorna zakonska določba) ter z Zakonom o odvetništvu (ki napotuje na uporabo Odvetniške tarife pri določanju plačila za odvetniško zastopanje); predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa, hkrati pa uveljavlja povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, kolikor ni tožeči stranki v okviru stroškov odvetniškega zastopanja priznalo 19%-ni DDV, ravnalo v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP/99) in ZDDV. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je treba XII. poglavje ZPP o stroških postopka obravnavati celovito; zakon postavlja definicijo pravdnih stroškov (gre za izdatke, ki nastanejo strankam med postopkom ali zaradi postopka - 1. odst. 151.čl. ZPP), sistem pa je prvenstveno grajen na principu uspeha v pravdi, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti (vse) stroške (1.odst. 154.čl. ZPP).

Edina omejitev v zvezi s tem je navedena v 1. odst. 155.čl. ZPP, po kateri upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo.

Kot utemeljeno izpostavlja pritožba, ZPP obravnava in ureja stroške strank in zgolj v okviru teh je mogoče obravnavati (tudi) stroške, do katerih prihaja zaradi zastopanja stranke po odvetniku (tako 2. odst. 151.čl. ZPP določa, da pravdni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika...), saj nenazadnje je v določenih primerih lahko pooblaščenec stranke le odvetnik (2.odst. 87.čl. ZPP). Kolikor sodišče prve stopnje opira svojo odločitev v tem delu na 2. odst. 155.čl. ZPP in kolikor nanj opozarja tudi pritožba, bi gramatikalna razlaga tega določila morda tudi dopuščala zaključek, kot ga je očitno napravilo prvostopno sodišče, ko je zahtevek v tem delu zavrnilo, vendar je po oceni pritožbenega sodišča to določbo treba uporabiti v smislu napotila na Odvetniško tarifo (odvetniške storitve ni mogoče vrednotiti po poljubnih kriterijih, ampak je treba uporabiti kriterije, določene v navedeni tarifi). Slednja pa v 2. odst. 2.čl. določa, da so stroški zastopanja skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči; DDV je z vidika odvetnika izdatek v zvezi s storitvijo zastopanja, ki ga odvetnik glede na določilo 21. in 24.čl. ZDDV mora obračunati in tudi plačati. Hkrati pa to predstavlja strošek stranke, ki jo je v pravdi zastopal odvetnik, za katerega ima pravico do povrnitve od nasprotne stranke, v kolikor v pravdi zmaga, po določilih ZPP, ki so citirani zgoraj.

Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, znašajo nadaljnji pravdni stroški tožeče stranke 46.190,00 SIT (v obrazložitvi odločbe je pri zapisu zneska prišlo do očitne napake), od tega znašajo stroški zastopanja, odmerjeni po veljavni odvetniški tarifi 30.590,00 SIT (sestava ene pripravljalne vloge in pristop pooblaščenca na dva naroka za glavno obravnavo). Na zadnjenavedeni znesek gre tožeči stranki še 19%-ni DDV, kar predstavlja znesek 5.812,10 SIT, tako da je pritožbeno sodišče na podlagi 4.točke 358.čl. ZPP v zvezi s 3. točko 365.čl. ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep o stroških v izpodbijani sodbi spremenilo tako, da je iz naslova nadaljnjih pravdnih stroškov tožeči stranki priznalo znesek 52.002,10 SIT.

Glede na določilo 1. odst. 154.čl. ZPP je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 46.925,00 SIT (sodna taksa za pritožbo in stroški za sestavo pritožbe), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2000 do plačila.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 202/2021
• VDSS sklep Pdp 1540/99
• VSL Sklep I Cp 1622/2022