<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 70/2015

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2015:PRP.70.2015
Evidenčna številka:VSK0006367
Datum odločbe:01.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Mara Turk (preds.), Franc Drešar (poroč.), Aleš Arh
Odločba US:/
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:prepovedano ustavljanje in parkiranje na javno dostopni površini - pristojnost izvrševanja nadzora nad spoštovanjem pravil cestnega prometa

Jedro

Dokler je površina urejena kot javno dostopna površina, četudi do poslovnih prostorov, in je promet na njej urejen tako, da je s prometnim znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje, je nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa poleg policije tudi v pristojnosti občinskega redarstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo kršitelja A.K., zoper odločbo Občinskega inšpektorata in redarstva št. 710-48/2013 z dne 9. marca 2013 kot neutemeljena zavrne.

Kršitelj je dolžan plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se odločba o prekršku Občinskega inšpektorata in redarstva št. 710-48/2013 z dne 9. marca 2013 spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper kršitelja A.K. zaradi prekrška po šestem odstavku 65. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 9. maja 2012 ob 9.10 uri na lokaciji P. cesta parkiral osebno vozilo znamke M., na delu ceste, kjer ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje, kar je izraženo s prometno signalizacijo, s čimer je kršil 21. točko četrtega odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških, ustavi. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil prekrškovni organ. Izpodbija jo v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga drugostopenjskemu sodišču, da izpodbijano sodbo v 1. točki izreka spremeni tako, da odločbo o prekršku Občinskega inšpektorata in redarstva občine št. 710-48/2013 z dne 9. marca 2013 ohrani v celoti v veljavi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Na pritožbo je kršiteljev zagovornik vložil odgovor v katerem navaja, da je pritožba prekrškovnega organa neutemeljena in zato kršitelj predlaga, da jo pritožbeni organ v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v razlogih za svojo odločitev navedlo (zadnji odstavek na strani 3 in prvi odstavek na strani 4 obrazložitve), da po vpogledu v posneto fotografijo vozila ter zemljiškoknjižni izpisek za parcelo in geodetski posnetek parcele št. 1, izhaja, da gre dejansko za splošni skupni del stavbe v etažni lastnini. Poleg tega je iz geodetskega posnetka razvidno, da P. cesta poteka vzporedno s parkirnimi mesti ter dovozom do objekta P. cesta št. 4a, 4b in ostalimi objekti, zato po presoji sodišča ni pravilen zaključek prekrškovnega organa v izreku odločbe o prekršku, da je kršitelj parkiral na delu ceste, kjer ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje. Kršitelj tako, po stališču sodišča prve stopnje, pravilno opozarja, da ni parkiral na cesti temveč na splošnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini. Navaja še, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena opisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so opisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (prvi odstavek 8. člena ZZK-1). Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, saj kršitelj ni parkiral svojega vozila na občinski cesti. Da ne gre za cesto je razvidno tudi iz same obrazložitve odločbe prekrškovnega organa, ko v petem odstavku odločbe o prekršku navaja, da preko parcele št. 2, 3 ter delne parcele št. 4 k.o. I. vodi intervencijska pot. Po določbi 15. člena ZPrCP, pa so občinski redarji izrecno pooblaščeni le za izvajanje nadzora na cestah v naselju (ključno z nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob obravnavanju vložene zahteve za sodno varstvo kršitelja nekritično sledilo njegovim navedbam, pri tem pa si tudi napačno razlaga določbe predpisov – Zakona o cestah (6. člen – uporaba nekategoriziranih cest), Zakona o pravilih cestnega prometa (65. člen), kot tudi določbe Zakona o občinskem redarstvu (ZORed – drugi odstavek 3. člena), zaradi navedenega pa je tudi povsem napačno presojalo okoliščine obravnavanega prekrška. Nikakršnega dvoma namreč ni, da postavljen prometni znak v višini uvoza na navedeno površino, s katerim je prepovedano ustavljanje in parkiranje vozil z dopolnilno tablo, ki pove, da velja v dolžini 80 m v smeri, kjer je kršitelj vozilo parkiral, tudi na tistem mestu prepoveduje ustavljanje in parkiranje. Iz foto posnetka situacije na kraju je povsem jasno, da gre za površino na kateri poteka javni cestni promet, pri čemer ni pomembno v čigavi lasti ta površina je. Tudi na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora namreč biti promet urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah, tako tudi v obravnavanem primeru. Iz zahtevi za sodno varstvo priloženega dopisa lastnikov poslovnih prostorov P. 4a in 4b, ki nosi datum 23. maj 2011 in je bil naslovljen na inšpekcijsko službo občine, je očitno, da status navedenih površin glede zatrjevanega lastništva ni urejen na način, ki ga pritožnik v obravnavani zadevi zatrjuje. Kaže le na to, da lastniki poslovnih prostorov želijo določene površine izvzeti iz pristojnosti nadzora Inšpekcijske službe, ni pa razvidno, da bi s tem doslej tudi uspeli. Dokler je površina urejena kot javno dostopna površina, četudi do poslovnih prostorov in je promet na njej urejen tako, da je s prometnim znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje, je nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa poleg policije tudi v pristojnosti občinskega redarstva. Ker kršitelj ne trdi, da vozila ni parkiral na mestu, kot se mu z odločbo prekrškovnega organa očita, kot tudi ni dvoma, da je s prometnim znakom na tistem mestu ustavljanje in parkiranje prepovedano, je treba ob pravilni uporabi predpisov pritrditi pritožbi prekrškovnega organa in zaradi tega izpodbijano sodbo spremeni tako, da se zahteva kršitelja za sodno varstvo zoper navedeno odločbo prekrškovnega organa kot neutemeljena zavrne, kar pomeni, da ostaja v veljavi odločba prekrškovnega organa. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. V skladu z določbo prvega odstavka 147. člena v zvezi s določbo prvega odstavka 144. člena ZP-1 je višje sodišče kršitelju naložilo plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR (tarifna številka 8212 ZST-1), ki jo mora kršitelj plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.


Zveza:

ZPrCP člen 65, 65/6. ZCes-1 člen 6. ZORed člen 3, 3/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.11.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg2NzY1