VSK odločba I Kp 60610/2010

Jedro

Glede obsojenega je že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana odločba spremeni tako, da se prošnji obsojenega M.H. za odložitev kazni zapora z dne 29. maja 2015 ugodi in odloži izvršitev kazni zapora za čas 3 (treh) mesecev, to je do 11. septembra 2015.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo obsojenega M.H. z dne 29.5.2015 za odložitev kazni zapora.

Zoper odločbo je pritožbo vložila pooblaščena odvetnica obsojenega, ki meni, da so razlogi sodišča o zavrnitvi prošnje neprepričljivi. Poudarja, da je obsojenec že v prošnji navedel, da gre za delo v splošno korist kot nadomestilo plačila globe oz. kazni. Predložil je tudi vabilo za dan 10. junija 2015, ko mu bo določeno delo, ki ga bo opravljal. Že samo vabilo z določenim datumom pomeni, da se je postopek v smeri pričetka dela v splošno korist že začel. Če ga ne bi opravil, bi zanj vsekakor nastala občutnejša škoda. Predpisane so namreč posledice, v kolikor v določenem roku obsojenec ne začne ali se ne odzove CSD zaradi opravljanja dela v splošno korist na podlagi kazenskega ali prekrškovnega postopka. Ni mogoče reči, da za obsojenca občutnejša škoda ne bi nastala, o takšni škodi pa sodišče v izpodbijani odločbi ni ničesar reklo in se temu vprašanju pravzaprav ni posvetilo. Obsojeni zato meni, da je podan razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E. Zato ni videti razumnega razloga, da njegovi prošnji za kasnejši nastop kazni ne bi bilo ugodeno. Poleg tega je treba upoštevati, da je obsojenec domala polovico zaporne kazni že prestal, z izvrševanjem pripora, od tega pa je preteklo že približno 8 let. Meni tudi, da v obravnavani zadevi predstavlja ravnanje sodišča odstop od ustaljene sodne prakse, saj obsojeni ni niti nevaren, niti begosumen, skrbi tudi za upokojenega očeta, s katerim živi, poleg tega je brez redne zaposlitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v razlogih za zavrnitev obsojenčeve prošnje navedlo, da je po določbi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E mogoče odložiti kazen takrat, ko mora obsojenec opraviti določeno, torej posamično, individualno delo, ki ga je že začel. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšno delo, saj gre za opravljanje družbeno koristnega dela, ki predstavlja kontinuirano dejavnost in ne posamičnega dela. Poleg tega iz navedb obsojenca v prošnji izhaja, da tega dela še ni začel, saj naj bi imel prvi sestanek za organiziranje takšnega dela na CSD dne 10.6.2015. Zato po mnenju sodišča prve stopnje pri obsojencu ni podan odložitveni razlogi po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E.

Po določbi 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E je mogoče obsojencu, ki je na prostosti, na njegovo prošnjo odložiti izvršitev kazni zapora, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, je Okrajno sodišče v Tolminu na njegov predlog, da se mu globa za prekršek izrečena v višini 1.300,00 EUR (od katere bi moral plačati glede na všteto pridržanje 1.280,00 EUR) nadomesti z nalogami v splošno korist v obsegu 256 delovnih ur. S tem v zvezi je sodišče 15. maja 2015 pozvalo pristojni center za socialno delo, da v roku tridesetih dni za storilca izbere ustrezno organizacijo, ki mu bo omogočila opravljanje naloge. V zvezi z izvedbo naloge je bil storilec vabljen 18. maja 2015 z vabilom na razgovor dne 10. junija 2015 (dokazi na list. št. 37, 38 in 39 spisa). Po presoji pritožbenega sodišča je tako glede obsojenega že stekel postopek za opravljanje dela v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, pri čemer glede na obsojenčeve nedvomno slabe premoženjske razmere (njegovemu predlogu namreč ne bi bilo ugodeno, če te ne bi bile izkazane) tudi ni nikakršnega dvoma, da bi zanj nastala občutnejša škoda, če tega dela ne bi opravil, saj bi sicer prišlo do prisilne izvršitve (FURS po določbah zakona, ki ureja davčna izvršbo). Glede na navedeno so po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E za odložitev nastopa zaporne kazni. Glede na določbo drugega odstavka 24. člena ZIKS-1E sme sodišče odložiti izvršitev kazni iz navedenega razloga skupaj največ za tri mesece, takšen rok pa je kot najdaljši za izvedbo naloge določen tudi v 19. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Glede na fazo postopka (določanje izvajalske organizacije, ki ji sledi sklep sodišča in zdravniški pregled storilca pred nastopom dela) ter obseg delovnih ur, ki jih mora obsojeni opraviti (256 ur) je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo obsojeni delo v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti lahko opravil v roku treh mesecev, zato mu je za toliko je tudi odložilo nastop zaporne kazni. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odložilo obsojenemu nastop zaporne kazni do 11. septembra 2015. Višje sodišče je odločbo izdalo ob uporabi določb 26. člena ZIKS-1E.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep I Up 235/2006
• VSL Odločba IV Kp 25768/2012
• VSL Odločba IV Kp 77/2010