<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 61/2014

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2014:PRP.61.2014
Evidenčna številka:VSK0005939
Datum odločbe:05.06.2014
Senat, sodnik posameznik:Aleš Arh (preds.), Franc Drešar (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
Institut:kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek zoper javni red in mir

Jedro

Glede na določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 je mogoče motiti mir in počitek ljudi tudi v času, ki ne sodi v časovni okvir med 22. in 6. uro.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo, ki jo je v imenu kršiteljice pravne osebe P., D.O.O., s sedežem v P. vložil njen direktor D.D. zoper plačilni nalog PP z dne 27.9.2013, št. 1 kot neutemeljena zavrne.

Kršiteljica je dolžna plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek zoper kršiteljico zaradi suma storitve prekrška po tretjem odstavku 8. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storila dne 20. septembra 2013 ob 20.50 uri v gostinskem lokalu P., kjer naj bi s predvajanjem glasne glasbe motila mir in počitek, ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je vložil pritožbo prekrškovni organ Policijske postaje na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZP-1. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dejanje, za katerega je bila pravna oseba kaznovana, ni prekršek. Opozarja, da je policist oglobil pravno osebo po tretjem odstavku 8. člena ZJRM-1 v zvezi z drugim odstavkom po katerem je prekršek lahko storjen tudi podnevi in ne le v času med 22. in 6. uro. Opozarja tudi, da je pravna oseba sicer res imela prijavljeno prireditev od 20. ure, vendar pa je imela dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, izdano od Občine šele od 22. ure. Meni tudi, da je dodatno obremenjujoče dejstvo, da je hrup motil pričo J.M., saj je dvakrat klicala na PP in navedla, da so z glasbo pričeli ob 19. uri. Glede navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da ni prekoračila oziroma presegla mejnih vrednosti hrupa, oziroma, če je, zahteva dokazilo z izmero hrupa, pa še navaja, da določba ZJRM-1 ne predvideva tega in se prekršek ne dokazuje z izmero mejnih vrednosti hrupa temveč z dejstvom, da ta hrup nekoga moti in je moteč za okolico. Glede na navedeno meni, da je pravna oseba odgovorna za prekršek po tretjem odstavku 8. člena v zvezi z drugim odstavkom ZJRM-1.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče, ki je odločalo o vloženi zahtevi za sodno varstvo kršiteljice pravne osebe P., D.O.O. postopek zaradi prekrška po tretjem odstavku 8. člena ZJRM ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, v razlogih pa navedlo, da je bila kršiteljica pravna oseba kaznovana zaradi povzročanja hrupa, ki naj bi motil mir in počitek ljudi, dne 20. septembra 2013 ob 20.15 uri. Glede na določilo zakona, da se kaznuje tisti, ki moti mir in počitek med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da kršitev, za katero je bila pravna oseba kaznovana, ni prekršek.

Stališče sodišča prve stopnje je pravno zmotno. Glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZJRM-1 se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Glede na določbo prvega odstavka 8. člena ZJRM-1 se kaznuje za prekršek, kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne – vzdrževalne posege, glede na drugi odstavek navedenega člena pa se kaznuje za prekršek, kdor z uporabo televizijske ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti. Glede na določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 je torej mogoče motiti mir in počitek ljudi tudi v času, ki ne sodi v časovni okvir med 22. in 6. uro. Prekršek iz drugega odstavka je lahko storjen tudi po dnevi, znaki prekrška pa niso podani, če je hrup posledica nujnih vzdrževalnih del ali če je hrup posledica dovoljene dejavnosti, npr. javne prireditve, kot v obravnavanem primeru, za katero pa mora biti izdano ustrezno dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Glede na določbo prvega odstavka 94. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pristojni organ občine lahko za javne prireditve izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov in tudi za kršitelja ni sporno, je pristojni organ Občine takšno dovoljenje izdal za dne 20. septembra 2013 od 22. ure dalje do 2. ure naslednjega dne. Prireditev je bila sicer prijavljena za čas od 20. ure dne 20. septembra 2013 dalje, vendar pravna oseba dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom za čas med 20. in 22. uro dne 20. septembra 2013 ni imela. Glede na to, da je v obravnavani zadevi prekršek dokazan tako s prijavo J.M., iz katere je razvidno, da je glasbena skupina začela z igranjem že ob 19. uri, torej uro pred prijavljenim pričetkom prireditve, ter da sta policista kršitev tudi osebno zaznala ob 20.15 uri (ko je bil pravni osebi tudi izdan plačilni nalog zaradi storjenega prekrška), po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je bil prekršek storjen in je pravna oseba zanj odgovorna. Vložnik zahteve za sodno varstvo sicer navaja, da so že leta 2012 dali v izdelavo ustrezen elaborat ter da je občina tudi sama odredila lastne meritve hrupa, ki dokazujejo, da ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti, vendar pritožnik ni predlagal niti predložil nobenega dokaza, ki bi ovrgel ugotovitve policistov glede konkretno obravnavane kršitve. Ker v zahtevi za sodno varstvo uveljavljana kršitev iz 62. člena ZP-1 ni podana, je višje sodišče ob odločanju o pritožbi prekrškovnega organa in ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje zaradi napačne razlage predpisa, ki določa prekršek napačno razsodilo, da očitano dejanje nima znakov prekrška (kršitev 1. točka 156. člena ZP-1) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevo za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog prekrškovnega organa vložila kršiteljica pravna oseba P., d.o.o., kot neutemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

Ker kršiteljica z zahtevo za sodno varstvo ni uspela, je na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 dolžna plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR (tarifna številka 8212 Zakona o sodnih taksah – ZST-1).


Zveza:

ZJRM-1 člen 8, 8/1, 8/2, 8/3.
ZP-1 člen 156, 156/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMjEx