VSK sodba PRp 165/2013

Jedro

Zgolj navedba, da je šel obdolženi po zabavi domov spat, ne more omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil ob vožnji osebnega avtomobila, ko je bil zaustavljen s strani policistov, pod vplivom alkohola, kot je bilo z alkotestom ugotovljeno.

Kot je razvidno iz odredbe sodišča, s katero je bil obdolžencu osebni avtomobil zasežen in izročen v začasno hrambo izvršitelju, je bil obdolženi zaloten pri storitvi hujšega prekrška, poleg tega pa je iz evidence Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelka za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov razvidno, da je bil obdolženec v zadnjih dveh letih trikrat pravnomočno kaznovan zaradi storjenih hujših prekrškov. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil zakonski pogoj za zaseg vozila izpolnjen (1. točka prvega odstavka 23. člena ZPrCP).Glede na to, da v skladu z določbo prvega odstavka 144. člena ZP-1 stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek, je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da obdolžencu naloži plačilo stroškov hrambe zaseženega vozila, pravilna.

Izrek

Pritožba obdolženega S.M. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 210,00 EUR (tarifne številke 8111, 8114 in 8132 ZST-1) v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Idriji je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi S.M. odgovoren za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP in mu izreklo globo 900,00 EUR in stransko sankcijo 16 kazenskih točk, zaradi prekrška z motornim vozilom B kategorije. Obdolžencu je dovolilo, da globo plača v desetih mesečnih obrokih po 90,00 EUR ter mu na podlagi prvega odstavka 143. in 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe in stroškov hrambe odvzetega osebnega avtomobila v znesku 384,52 EUR po računu izvršitelja.

Zoper sodbo je obdolženi vložil pritožbo. Pritožbenega razloga konkretno ne navaja, iz pritožbenih navedb pa je razumeti, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1. Meni tudi, da mu je bil avto odvzet nezakonito in se ne strinja z naloženimi stroški hrambe.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolženčeva trditev, da je prepričan, da ni imel alkohola v krvi, je nova, ter zato v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 neupoštevna, poleg tega nasprotuje tudi njegovemu zagovoru pred zaprošenim Okrajnim sodišče v Novi Gorici, ki ga je podal 2. julija 2012 in v katerem je povedal, da so prejšnjega večera „žurirali“ ter da je bil nad rezultatom sicer presenečen, saj je že računal, da nima več alkohola v organizmu, vendar je rezultat pokazal drugače in zapisnik je podpisal. Prav tako nova je tudi pritožbena navedba, da zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, in ga je podpisal šele potem, ko mu je policist zagrozil, da bo v tem primeru moral z njimi na policijsko postajo. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (A2) je namreč razvidno, da je bil postopek preizkusa alkoholiziranosti izveden pravilno, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal ter takšen zapisnik brez pripomb podpisal. To je bil tudi razlog, da mu policist ni odredil strokovnega pregleda, tega bi opravil v zdravstvenem domu, ali preizkusa z etilometrom, ki bi ga opravil na policijski postaji. Glede na obdolženčevo strinjanje z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku pa zakonskih pogojev za odreditev strokovnega pregleda ali preizkusa z etilometrom ni bilo. Glede na obdolženčev zagovor, ki ga je podal in rezultat preizkusa alkoholiziranosti, zato pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov glede zaključka sodišča prve stopnje, da je obdolženi očitani prekršek storil in da je zanj tudi odgovoren. Znano je namreč, da se alkohol ne izloči takoj iz organizma, pač pa se izloča postopoma (glede na medicinska dognanja količina alkohola v krvi pada enakomerno, 0,1 grama na kilogram krvi na uro). Glede na to, da naj bi šel obdolženi glede na lastne navedbe z zabave domov okrog 3. ure zjutraj, zgolj navedba, da je šel po zabavi domov spat, ne more omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil ob vožnji osebnega avtomobila, ko je bil zaustavljen s strani policistov, pod vplivom alkohola, kot je bilo z alkotestom ugotovljeno.

Neutemeljen je tudi očitek, da mu je bil avto odvzet nezakonito. Kot je razvidno iz odredbe sodišča PR 1, s katero je bil obdolžencu osebni avtomobil zasežen in izročen v začasno hrambo izvršitelju, je bil obdolženi zaloten pri storitvi hujšega prekrška, poleg tega pa je iz evidence Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelka za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov razvidno, da je bil obdolženec v zadnjih dveh letih trikrat pravnomočno kaznovan zaradi storjenih hujših prekrškov. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil zakonski pogoj za zaseg vozila izpolnjen (1. točka prvega odstavka 23. člena ZPrCP). Glede na to, da v skladu z določbo prvega odstavka 144. člena ZP-1 stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek, je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da obdolžencu naloži plačilo stroškov hrambe zaseženega vozila, pravilna.

Preizkus odločitve o sankciji, ki ga je višje sodišče na podlagi 165. člena ZP-1 opravilo po uradni dolžnosti, je pokazal, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo sankcije, ki so z zakonom predpisane. Ker okoliščine, ki bi narekovale omilitev sankcije niso podane, pritožbeno sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, potem ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), pritožbo, ki jo je vložil obdolženi, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel, mora na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 210,00 EUR (tarifne številke 8111, 8114 in 8132 ZST-1) v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo takse, ki ga bo obdolžencu poslalo sodišče, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

Datum zadnje spremembe:

19.12.2013

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba PRp 66/2021
• VSL sodba I Cp 629/99
• VSL sodba I Cpg 748/98