<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 175/2013

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2013:PRP.175.2013
Evidenčna številka:VSK0005481
Datum odločbe:19.09.2013
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:razlogi o odločilnih dejstvih - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pritožba ni dovoljena

Jedro

Zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Prekrškovni organ je pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Kršitelj je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR (tarifna številka 8212 ZST-1) v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo kršitelja E.D. za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada, kot neutemeljeno. Sklenilo je še, da mora kršitelj plačati sodno takso v višini 150,00 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe.

Zoper sodbo je pritožbo vložil kršiteljev zagovornik. Kot navaja, jo izpodbija v celoti ter iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo s sklepom razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje, podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni in izda sodbo v korist pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, je v obravnavani zadevi prekrškovni organ kršitelju E.D. z odločbo o prekršku izrekel globo na podlagi prvega odstavka 87. člena ZICPES v zvezi z 91. členom istega zakona v višini 1.200,00 EUR in na podlagi prvega odstavka 95. člena istega zakona izrekel stransko sankcijo odvzema predmetov. Okrajno sodišče v Kopru, ki je odločalo o vloženi zahtevi za sodno varstvo kršitelja zoper navedeno odločbo o prekršku, jo je zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na določbi prvega in drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega zakona, zoper druge odločbe sodišča prve stopnje pa lahko upravičenci do pritožbe vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena ZP-1) ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR. Glede na takšno določbo ZP-1, pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to je, iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1, ni dovoljena. Pritožbeno sodišče zato na navedbe pritožnika v pritožbi s katerimi ta izpodbija dejansko stanje prekrška ne odgovarja.

Glede očitkov o ostalih kršitvah pa ugotavlja, da tudi ti niso utemeljeni. Uvodoma pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, češ da je sodišče brez potrebne in ustrezne obrazložitve zaključilo, da pritožnikova prijava „nič posebnega, nekaj predmetov iz dedovanja“ naj ne bi predstavljala zakonsko dopustne oblike ustne prijave komercialnega blaga oziroma ustrezne in dopustne carinske deklaracije. Pritožbeno sodišče nasprotno od pritožnika ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sodbi navedlo prepričljive in razumne razloge za svojo odločitev, zgolj drugačno stališče pritožnika od stališča sodišča prve stopnje, kaj predstavlja zakonsko dopustno obliko ustne prijave komercialnega blaga pa je po vsebini zgolj očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja (torej iz 3. točke 154. člena ZP-1). Nasprotno od pritožnika pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih in tudi pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je prekrškovni organ pravilno ugotovil, da storilec ni vložil carinske deklaracije za blago komercialnega značaja kot bi moral, prav tako na poziv prekrškovnega organa ni predložil ustrezne dokumentacije glede trditve, da gre za osebno lastnino, pridobljeno z dedovanjem. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba pomanjkljivosti nima niti ni podana nobena od očitanih kršitev.

Prav tako je neutemeljena pritožba glede odločitve o sankciji in k temu, kar je sodišče prve stopnje glede odločitve o sankciji navedlo v 15. točki obrazložitve, ni kaj dodati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile določbe ZICPES glede izrečene globe ustrezno uporabljene in v odločitev o sankciji zato ni treba poseči.

Tudi odvzem predmetov prekrška je glede na določbo prvega odstavka 95. člena ZICPES obvezen in zato tudi v tem delu pritožnik sodbo sodišča prve stopnje neutemeljeno izpodbija.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), pritožbo, ki jo je vložil storilčev zagovornik, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o naložitvi sodne takse za pritožbo je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1. Storilec mora kot stroške pritožbenega postopka v skladu s tarifno številko 8212 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso v znesku 150,00 EUR v 15 dneh od vročitve poziva za plačilo takse, sicer se ta prisilno izterja. Poziv za plačilo sodne takse bo storilcu poslal prekrškovni organ pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.


Zveza:

ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 154, 154-3, 155, 155/1-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.12.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYwODk3