VSK sodba PRp 65/2012

Jedro

Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se obdolženega M.P., spozna za odgovornega prekrška po drugem odstavku 44. člena ZVCP-1, zaradi kršitve 1. alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1, ki ga je storil s tem, da dne 23.5.2011 ob 09.05 uri, ko je vozil v cestnem prometu z motornim vozilom B kategorije – z lastnim osebnim avtomobilom po ulici V. v smeri proti G. ulici, v križišču z G. ulico, kjer je s prometnim znakom ustavi (II-2) ta ulica označena kot prednostna, zavijal v levo v smeri semaforiziranega križišča, pri tem pa ni pustil mimo vseh vozil, ki so vozila po prednostni cesti – G. ulici, na katero se je vključeval, saj je takrat po G. ulici z njegove leve strani iz smeri semaforiziranega križišča pripeljal voznik motornega kolesa L.P., ki je v križišču vozil naravnost v smeri I., pri tem pa je med voziloma prišlo do trčenja, v katerem je motorist L.P. padel po vozišču in pri tem utrpel telesne poškodbe, in sicer, pretres možganov in udarnino obeh kolen, na njegovem motornem kolesu pa je nastala materialna škoda.

Na podlagi drugega odstavka 44. člena ZVCP-1 se obdolžencu izreče globa 300,00 EUR in stranska sankcija 4 kazenske točke, zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije.

Obdolženec je dolžan globo plačati v roku 30 dni od vročitve prepisa te sodbe. V primeru, da globa v tem roku ne bo plačana, se bo obdolženca prisililo k plačilu tako, da bo sodišče določilo uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec ne plača globe, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. Do poteka roka za plačilo lahko obdolženec predlaga obročno plačilo globe.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške postopka sodno takso, ki bo odmerjena s plačilnim nalogom sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, v prvi točki izreka, da se na podlagi enajstega odstavka 129.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) sodba opr. št. PR 1 z dne 3.10.2011 razveljavi. V drugi točki izreka pa je razsodilo, da se postopek o prekršku zoper obdolženega M.P. zaradi prekrška po drugem odstavku 44. člena ZVCP-1 zaradi kršitve 1. alineje prvega odstavka istega člena citiranega zakona na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavi, ker ni dokazano, da je obdolženec storil prekršek. Sklenilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je pritožbo vložila predlagateljica postopka o prekršku, Postaja prometne policije, ki se ne strinja z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Meni, da dokazi v spisu ne dopuščajo dvoma o odgovornosti obdolženca za povzročitev prometne nesreče in storjeni prekršek, pri čemer opozarja, da prometni znak križišče s prednostno cesto, postavljen, gledano s smeri vožnje motorista na priključku z glavne ceste drugega reda št. 103, ki pelje proti G. ulici ne ureja prometa v križišču ulice V. in G. ulice ampak se nanaša na voznike, ki se vključujejo v promet na G. ulico, kar je motorist že storil. Iz smeri ulice V. oziroma vožnje obdolženca pa je postavljen pred križiščem z G. ulico prometni znak ustavi, ki nalaga vozniku, da se ustavi pred vključevanjem v promet na prednostno cesto. Pritožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in obdolženca spozna kot odgovornega za očitani prekršek v obdolžilnem predlogu.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je drugi udeleženec – motorist pripeljal iz smeri, kjer prav tako velja prometni znak križišče s prednostno cesto in ugotovilo, da sta oba voznika pripeljala iz neprednostne ceste , pri čemer je glede na manjšo hitrost vožnje voznika osebnega vozila, to je obdolženca, bolj verjetno, da je bil voznik motornega kolesa tisti, ki je pripeljal hitreje, saj da na to kažejo posledice prometne nesreče iz albuma fotografij.

Višje sodišče se s takšnimi stališči sodišča prve stopnje ne strinja in ugotavlja, da si sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi določbe Zakona o varnosti cestnega prometa, ki urejajo vključevanje v cestni promet, razlaga napačno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je obdolženi, ki je s svojim osebnim avtomobilom vozil po (neprednostni) ulici V. vključeval v križišču z G. ulico, na prednostno ulico, saj je ulica V. kot neprednostna označena s prometnim znakom ustavi (II-2). To pomeni, da je bil dolžan pustiti mimo vsa vozila, ki bi vozila po prometnem pasu na katerega bi se vključeval, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje bi sekal. Ali je pred tem voznik motornega kolesa, ki je v križišče ulice V. in G. ulice pripeljal z obdolženčeve leve strani po G. ulici, torej ulici, ki je prednostna, pripeljal z bencinske črpalke ali skozi semaforizirano križišče, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, razlogi za ustavitev postopka o prekršku, češ, da sta oba voznika pripeljala z neprednostne ceste na prednostno pa pravno nevzdržni. Ne le zato, ker prometnega znaka ustavi ni mogoče enačiti s prometnim znakom križišče s prednostno cesto (II-1), pač pa tudi zato, ker se je voznik motornega kolesa, kot je razvidno iz fotografij prometne nesreče, skice prometne nesreče in zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče s priključka glavne ceste drugega reda št. 103 že vključil v promet na prednostni, G. ulici. Nikakršnega dvoma zato ni, da je kritično situacijo povzročil obdolženi, ki pri prečkanju prometnega pasu po katerem je vozil voznik motornega kolesa ni ravnal s potrebno pazljivostjo, s katero bi po okoliščinah in osebnih lastnostih moral ravnati. Tudi iz obdolženčevega zagovora je namreč razvidno, da je preglednost na tistem delu ceste, iz smeri, iz katere je prihajal, slaba, zato bi moral biti pri vključevanju v promet na prednostni cesti toliko bolj previden. Okoliščina, da je tudi voznik motornega kolesa pripeljal s ceste, za katero velja prometni znak križišče s prednostno cesto, za pravilno pravno presojo prekrška ni pomembna. Do prometne nesreče je prišlo v križišču ulice V. z G. ulico in ne tam, kjer se na G. ulico priključi cesta po kateri je pripeljal voznik motornega kolesa. Tudi, če ne gre za veliko oddaljenost med omenjenim priključkom in križiščem kjer je prišlo do prometne nesreče, so pravila cestnega prometa jasna. Obdolženi se je z neprednostne ceste vključeval v cestni promet na prednostni cesti, po kateri je takrat že vozil drugi udeleženec cestnega prometa, zato bi ga moral pustiti mimo. Ker tega ni storil, je za prekršek odgovoren. Prekršek je storil z nezavestno malomarnostjo, saj ni ravnal s potrebno pazljivostjo. Zaradi tega je prišlo med vozili do trčenja, v katerem je motorist padel po vozišču, pri tem pa utrpel telesne poškodbe in sicer pretres možganov in udarnino obeh kolen, kot je razvidno iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče, na motornem kolesu pa je nastala tudi materialna škoda, kot je razvidno iz albuma fotografij s kraja prometne nesreče in zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče.

Za obravnavani prekršek ZVCP-1 v drugem odstavku 44. člena predpisuje izrek globe 300,00 EUR in izrek štirih kazenskih točk v cestnem prometu. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da sedaj veljavni Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki obravnavani prekršek ureja v določbi tretjega odstavka 56. člena, za obdolženca ni milejši, saj predpisuje izrek globe 500,00 EUR in pet kazenskih točk, zato je ob odločanju o pritožbi predlagateljice postopka v skladu z določbo 2. člena ZP-1 treba uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve prekrška. Ker posebne olajševalne okoliščine, ki bi narekovale omilitev ali odpustitev katere od sankcij niso podane (podana je le splošna olajševalna okoliščina, da obdolženi doslej zaradi prekrškov zoper varnost cestnega prometa ni bil kaznovan – izpis iz EKT na listovni št. 15 spisa) prav tako tako pa tudi ni podana nobena obteževalna okoliščina, je višje sodišče ob uporabi določbe desetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo v drugi točki izreka spremenilo tako, da je obdolženega spoznalo za odgovornega prekrška po določbi drugega odstavka 44. člena ZVCP-1 zaradi kršitve 1. alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1 in mu izreklo predpisani sankciji, globo 300,00 EUR in stransko sankcijo štirih kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Opozorilo o posledicah neplačila globe, možnosti obročnega plačila globe in možnosti, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, temelji na določbah drugega odstavka 18. člena in petega odstavka 19. člena ZP-1. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroškov postopka, je višje sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1. Obdolžencu bo sodna taksa odmerjena s plačilnim nalogom sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

10.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 63/2012
• VSK sklep PRp 54/2015
• VSK sodba PRp 166/2012