VSK sodba PRp 63/2012

Jedro

Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba Postaje prometne policije se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se postopek o prekršku zoper obdolženega G.I. zaradi prekrškov po 234. členu v zvezi s sedmim odstavkom 25. člena in trinajstim odstavkom 132. člena ZVCP-1 ustavi, za prekršek pod 1. točko po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker ni dokazano, da bi prekršek storil, za prekršek pod 2. točko pa po 8. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek. Sklenilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je prekrškovni organ vložil pritožbo, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da se ne strinja z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje; sodišču prve stopnje očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1. Predlaga, da se sodba razveljavi in obdolženca spozna za odgovornega za očitana prekrška v obdolžilnem predlogu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba glede prvo očitanega dejanja ponuja zgolj drugačno dokazno presojo, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne navaja pa ničesar, kar bi lahko razumne zaključke, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje, izpodbilo. Dejstvo, da je obdolženi z vozilom zapeljal desno izven vozišča preko bankine v obcestni jarek, ni sporno, o razlogih za takšno ravnanje pa je obdolženi izpovedal, po presoji sodišča prve stopnje prepričljivo. Kot je navajal, se je umikal vozilu, ki je začelo prehitevati drugo vozilo iz nasprotne smeri, ko pa je zapeljal z desnimi kolesi na travo, ga je potegnilo v grapo. Logika, ki jo ponuja pritožba, češ da bi moral obdolženec v takem primeru sunkovito zaviti v desno, ne prepriča. Ravno nasprotno. Glede na to, da je do prometne nesreče prišlo na ravnem delu ceste, je tudi po presoji pritožbenega sodišča takšen zagovor prepričljiv, pritožba pa za drugačen zaključek ne ponuja nobenega dokaza. Stališče v pritožbi, češ da bi za razjasnitev okoliščin prometne nesreče lahko sodišče zaslišalo tudi policista, ki sta jo obravnavala, ni obrazloženo. Pritožba namreč ne pojasni o čem bi policista lahko izpovedala, kar sodišče prve stopnje ni imelo na razpolago že, ko je presojalo utemeljenost obdolžilnega predloga.

Prav tako ni utemeljena pritožba glede odločitve sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, to je, da naj bi obdolženi odklonil po policistih odrejeni strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali je vozil pod vplivom alkohola oziroma psihoaktivnih zdravil. Dokazi, ki naj bi dokazovali utemeljenost očitka, priloženi pritožbi (kopija odredbe in kopija naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vplivala alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil), so novi in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Tudi za predlagatelja postopka o prekršku namreč velja, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Kot je razvidno iz obdolžilnega predloga, dokazi za trditev v obdolžilnem predlogu, da je bil obdolžencu v šempeterski bolnici odrejen strokovni pregled, ki da ga je odklonil, namreč predlogu niso bili predloženi niti s tem v zvezi predlagatelj postopka ni predlagal nobene priče. Glede na to, da iz obvestila o telesni poškodbi (na listovni št. 9 spisa) izhaja, da je obdolženi ob nesreči utrpel pretres možganov, tudi pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni imelo razloga, da njegovemu zagovoru, da se ne spomni obiska policistov v bolnišnici, ne bi verjelo.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da tudi niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), pritožbo, ki jo je vložila Postaja prometne policije, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

10.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 65/2012
• VSK sklep PRp 54/2015
• Sodba IV Ips 73/93