VSK sodba PRp 347/2011

Jedro

Glede očitka, da bi moralo sodišče upoštevati 133. člen ZP-1 in po uradni dolžnosti naročiti še preiskavo krvi, pritožbeno sodišče pripominja, da je bil prekrškovni organ kot predlagatelj postopka o prekršku že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjen tako z rezultatom zdravniškega pregleda kot z obsegom in rezultatom toksikološke preiskave, pa dokaznega predloga, da se toksikološka preiskava dopolni, vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni podal. Tudi za prekrškovni organ kot eno od strank v postopku o prekršku namreč velja določba 157. člena ZP-1, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja verjetno izkazati, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba predlagateljice postopka Policijske postaje se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.R.A. spoznalo za odgovornega prekrška po 234. členu ZVCP-1 v zvezi s petim odstavkom 30. člena ZVCP-1 in mu izreklo globo 460 EUR ter stransko sankcijo 6 kazenskih točk. Sklenilo je tudi, da mora obdolženec plačati stroške postopka - sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. Glede prekrška po tretji točki 131. člena ZVCP-1 pa je sodišče postopek ustavilo iz razloga po peti točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Proti sodbi se je pravočasno pritožila predlagateljica postopka Policijska postaja. Sodbo izpodbija v delu glede prekrška po tretji točki 131. člena ZVCP-1 iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče ni upoštevalo 133. člena ZP-1 in naročilo preiskave krvi, s katero bi se dodatno potrdile ugotovitve predlagatelja o prisotnosti kanabinoidov v urinu obdolženca, ki so izhajale iz poročila Inštituta za sodno medicino, ki je bil predložen obdolžilnemu predlogu.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolžencu v drugi točki izreka očitan prekršek po tretjem odstavku 131. člena ZVCP-1 sankcionira Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Uradni list RS št. 109/2010, veljava od 1.4.2011, uporaba od 1.7.2011) v tretjem odstavku 106. člena z globo najmanj 1.200 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk. Glede na določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini (op. ne pa tudi v urinu).

Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ob ustrezni uporabi materialnih predpisov, utemeljeno razsodilo, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitani prekršek in zato na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 postopek zoper obdolženega ustavilo. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (točka 7 obrazložitve), rezultat toksikološke preiskave, ki je v vzorcu odvzetega urina pokazal prisotnost metabolita tetrahidrokanabinola (THC-COOH), kaže le na to, da je nekoč v preteklosti obdolženi zaužil mamilo THC, ni pa dokazano, da bi bil pod njegovim vplivom v času očitanega prekrška. Tako stališče je zavzel tudi zakonodajalec v veljavnem ZPrCP, kakor je obrazloženo zgoraj. Tudi zdravnik ob pregledu obdolženca (sicer zaradi stopnje poškodb) ni podal ocene, da bi pri njem vpliv mamil bil zaznaven oz. take ocene ni mogel podati (listovna številka A4 spisa). Trditev prekrškovnega organa, da je preiskava urina pokazala prisotnost kanabinoidov dokazno ni podprta (THC-COOH ni mamilo, ki bi bilo v seznamu prepovedanih drog pač pa je zgolj metabolit mamila, ki nima učinka droge), zato pritožbeno sodišče glede zaključka sodišča prve stopnje, da obdolžencu prekršek ni dokazan, nima pomislekov.

Glede očitka, da bi moralo sodišče upoštevati 133. člen ZP-1 in po uradni dolžnosti naročiti še preiskavo krvi, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je bil prekrškovni organ kot predlagatelj postopka o prekršku že ob vložitvi obdolžilnega predloga seznanjen tako z rezultatom zdravniškega pregleda kot z obsegom in rezultatom toksikološke preiskave, pa dokaznega predloga, da se toksikološka preiskava dopolni, vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni podal. V skladu z določbo 2. odstavka 105. člena ZP-1 mora obdolžilni predlog med drugim vsebovati tudi dokaze. Le če sodišče ob pregledu ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv (kar pa obravnavani ni bil), zahteva od predlagatelja postopka, naj ga dopolni oziroma popravi (1. odstavek 106. člena ZP-1), in ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, izvede postopek o prekršku po uradni dolžnosti (2. odstavek 106. člena ZP-1). ZP-1 v 133. členu določa le pravila, kako sodišče sprejema dokazno oceno (da mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi), in ta je ob sprejemanju sodbe spoštovalo tudi sodišče prve stopnje. Tudi za prekrškovni organ kot eno od strank v postopku o prekršku namreč velja določba 157. člena ZP-1, da mora pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja verjetno izkazati, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa ni izkazal.

Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in ob ugotovitvi, da niso podane kršitve, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker je bilo z odločitvijo pritožbenega sodišča odločeno v obdolženčevo korist, bremenijo stroški pritožbenega postopka proračun (prvi odstavek 147. člena v zvezi s 4. odstavkom 144. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 141/2009
• VSRS Sodba I Ips 51216/2010-139
• VSM sodba I Cp 1960/2009