VSK sodba PRp 336/2011

Jedro

Glede na to, da povzročitev prometne nesreče s prekrškom ni več samostojen prekršek, za temeljni prekršek pa je v ZVCP-1 predpisana milejša sankcija, je v skladu z določbo 2. člena ZP-1 treba v obravnavani zadevi obdolžencu očitani prekršek pravilno pravno opredeliti kot prekršek po šestem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ob takšni ugotovitvi, obdolžencu izreči sankcijo, ki je za takšen prekršek predpisana, to je 120,00 EUR.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba v točki I/2 izreka po uradni dolžnosti spremeni v pravni opredelitvi prekrška tako, da se obdolženca spozna za odgovornega prekrška po šestem odstavku 25. člena ZVCP-1 in se mu za ta prekršek na podlagi iste zakonske določbe (namesto določene globe 200,00 EUR in stranske sankcije 5 kazenskih točk) določi globa 120,00 EUR, spremeni pa se tudi v izrečeni enotni sankciji tako, da se obdolžencu (namesto izrečene enotne globe 770,00 EUR) izreče enotna globa v znesku 690,00 EUR, glede stranske sankcije pa se obdolžencu izreče (namesto 14) 9 kazenskih točk, za prekrška, ki ju je storil z motornim vozilom B kategorije.

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi V.A., v I/1. točki izreka, odgovoren za prekršek po določbi c) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, v I/2. točki izreka pa, da je odgovoren za prekršek po šestem odstavku 25. člena v zvezi z 234. členom ZVCP-1 in mu na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) določilo za prekršek v I/1. točki globo 570,00 EUR in stransko sankcijo 9 kazenskih točk, za prekršek, ki ga je storil z vozilom B kategorije, za prekršek v I/2. točki pa določilo globo 200,00 EUR in stransko sankcijo 5 kazenskih točk, za prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom B kategorije, nakar mu je na podlagi 27. člena ZP-1 izreklo enotno globo 770,00 EUR in enotno stransko sankcijo 14 kazenskih točk, za prekrška, ki ju je storil z motornim vozilom B kategorije. Na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 je še sklenilo, da mora obdolženi plačati stroške postopka – sodno takso, ki jo bo sodišče odmerilo s posebnim plačilnim nalogom po pravnomočnosti sodbe, plačati pa mora tudi stroške analize krvi v znesku 170,07 EUR in stroške izvedenskega mnenja v znesku 243,80 EUR, skupaj 413,87 EUR. Postopek zoper obdolženega zaradi prekrška iz osmega odstavka 135. člena ZVCP-1, opisan v točki II izreka, pa je na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.

Zoper sodbo je obdolženi vložil pritožbo po svojih zagovornikih. Obdolženi se pritožuje zoper I/1. točko izreka sodbe zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter kršitve določb 23. člena Ustave. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena, sodbo pa je bilo treba spremeniti po uradni dolžnosti.

Nosilna misel pritožbenih navedb je, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ker mu sodišče ni vročilo dopolnitve izvedenskega mnenja, sodba pa ne vsebuje razlogov iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče pripombe obdolženca obravnavalo. Zagovorniki obdolženca menijo, da je sodba v tem delu pavšalna in je ni moč preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zaključka, da je obdolženec res storil očitani mu prekršek.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitek obdolženca, da mu ni bila dana možnost obrambe zaradi nevročitve dopolnitve izvedenskega mnenja, ni utemeljen. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov, je v obravnavani zadevi izvedensko mnenje izdelala stalna sodna izvedenka za forenzično toksikologijo in alkoholometrijo mag. G.K., univ. dipl. kemičarka in v sklepnem delu navedla, da je imel obdolženi v času prometne nezgode v krvi vsaj okoli 1,1 grama na kilogram alkohola in ni bil sposoben za varno upravljanje svojega vozila, ne glede na svojo vajenost oziroma nevajenost pitja alkoholnih pijač. Na pripombe zagovornikov obdolženca na izvedensko mnenje je izvedenka podala odgovor na katerega je odgovoril tudi obdolženi glede vajenosti pitja alkoholnih pijač, sodišče pa je preverilo tudi čas odvzema vzorca krvi za analizo obdolžencu (ta potrjuje čas, ki ga je v izvedenskem mnenju upoštevala že izvedenka). Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgolj odgovor obdolženca, da je vajen pitja alkoholnih pijač, v ničemer ne more vplivati na ugotovitev izvedenke o koncentraciji alkohola, ki jo je imel obdolženi v organizmu v času prometne nesreče. Glede na takšno izvedensko mnenje pa je sodišče prve stopnje tudi ravnalo obdolžencu v korist, ko ga je spoznalo za odgovornega prekrška po določbi c) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki ima v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi. Res je, da je svojo odločitev sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje, vendar je dokazno oceno sprejelo tudi ob presoji obdolženčevega zagovora (v njem obdolženi priznava pitje alkoholnih pijač pred prometno nesrečo), zato se ni moč strinjati s pritožnikom, da je sodba v tem delu pavšalna in da je ni moč preizkusiti. Pravilno je sodišče prve stopnje za obdolžencu očitani prekršek določilo tudi sankciji, saj je obe izreklo v znesku (570,00 EUR) in številu kazenskih točk (devet), kot jih ZVCP-1 za takšen prekršek predpisuje.

Čeprav v obravnavani zadevi pritožba glede prekrška opisanega v I/2. točki izreka ni vložena, je višje sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti na podlagi določbe 159. člena ZP-1 preizkusilo tudi glede tega prekrška in ugotovilo, da je bil obdolžencu v škodo prekršen zakon. Dne 1.4.2011 je pričel veljati, uporabljati pa se je začel 1.7.2011, Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP – Uradni list RS, št. 109 z dne 30.12.2010), ki prometne nesreče povzročene s prekrškom ne sankcionira več kot samostojni prekršek (dosedanji 234. člen ZVCP-1), še vedno pa je sankcioniran temeljni prekršek iz šestega odstavka 25. člena ZVCP-1, s katerim je kršeno pravilo iz drugega odstavka 25. člena ZVCP-1 glede pravila vožnje z vozilom po cesti, sedaj v petem odstavku 37. člena ZPrCP, za katerega je predpisana globa 500,00 EUR in stranska sankcija pet kazenskih točk. Glede na to, da povzročitev prometne nesreče s prekrškom ni več samostojen prekršek, za temeljni prekršek pa je v ZVCP-1 predpisana milejša sankcija, je v skladu z določbo 2. člena ZP-1 treba v obravnavani zadevi obdolžencu očitani prekršek pravilno pravno opredeliti kot prekršek po šestem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ob takšni ugotovitvi, obdolžencu izreči sankcijo, ki je za takšen prekršek predpisana, to je 120,00 EUR. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče ob uporabi določbe devetega odstavka 163. člena ZP-1, ob ugotovitvi, da so bila sicer odločilna dejstva pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo, izpodbijano sodbo spremenilo glede prekrška iz točke I/2 v pravni opredelitvi prekrška tako, da se obdolženca spozna za odgovornega za prekršek po šestem odstavku 25. člena ZVCP-1 in se mu zanj na podlagi iste zakonske določbe (in ne prvega odstavka 27. člena ZP-1 kot zmotno navaja sodišče prve stopnje) določi globa 120,00 EUR, stranska sankcija pet kazenskih točk pa ne izreče. Izpodbijana sodba se spremeni tudi glede izrečene enotne sankcije in sicer tako, da se obdolžencu izreče enotna globa 690,00 EUR in stranska sankcija devet kazenskih točk, za prekrška, ki ju je storil z motornim vozilom B kategorije.

Ker sicer pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča deloma odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za pritožbo ne določi (drugi odstavek 147. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 1173/99
• Sodba Kp 7/97
• Sodba I Ips 142/97