VSK sodba PRp 250/2009

Jedro

Že ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zagovornika obveščalo o procesnih dejanjih, kaže, da je štelo, da je zagovornik s strani obdolženca pooblaščen za njegovo zagovarjanje. Če je menilo (in moralo bi), da po faxu poslana kopija pooblastila ne zadostuje, bi moralo zagovornika pozvati, da dostavi sodišču originalno pooblastilo, pa tega ni storilo. V skladu z določbo 90. člena ZP-1 ima obdolženi pravico, da se zagovarja s pomočjo zagovornika, ki si ga sam izbere. Na kakšen način bo ta izvrševal obrambo stranke je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja. To, da se obdolženi ni odzval vabilu na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zagovora, pa ne pomeni, da obdolženi do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nima pravice dajati navedb, predlagati dokazov in dajati drugih predlogov. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni štelo vloge zagovornika, čeprav jo ta imenuje pisni zagovor, kot zagovor obdolženca, saj bi le to moral obdolženec podpisati, da bi se lahko štela kot njegov zagovor, vendar bi v takem primeru moralo, v skladu z določbo 67. člena ZP-1, v zvezi z določbami 76. člena ZKP zahtevati od obdolženca, da vlogo podpiše. Glede na to, da tega sodišče od obdolženca ni zahtevalo, je treba vlogo, ki jo je sestavil zagovornik, šteti kot obrazloženo vlogo obrambe. Zagovornik je upravičen zahtevati fotokopije zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, do teh pa bi bil upravičen tudi, če bi se procesnih dejanj udeležil. Zato je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, ki zagovorniku odreka pravico do fotokopij zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, češ da se kljub vabilom nanje, le teh ni udeleževal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zagovorniku obdolženega E. U., Odvetniški družbi G. iz S. prizna in po predložitvi računa iz proračuna izplača nagrada in izdatki v znesku 121,73 EUR ter DDV po stopnji 20% v znesku 24,35 EUR, kar se v skupnem znesku 146,08 EUR nakaže na račun družbe pri banki.

Predlog odvetnika za priznanje pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo Odvetniške družbe G. za izplačilo nagrade.

Proti sklepu je odvetnik G. G. vložil pritožbo. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Že ravnanje sodišča prve stopnje, ki je zagovornika obveščalo o procesnih dejanjih, kaže, da je štelo, da je zagovornik s strani obdolženca pooblaščen za njegovo zagovarjanje. Če je menilo (in moralo bi), da po faxu poslana kopija pooblastila ne zadostuje, bi moralo zagovornika pozvati, da dostavi sodišču originalno pooblastilo, pa tega ni storilo. Glede na to, da pa je že iz dohodne štampiljke na zagovornikovi vlogi z dne 12.5.2008, ki jo ta imenuje pisni zagovor (pred tem je bila dne 7.5.2008 poslana skupaj s kopijo pooblastila za zagovarjanje tudi po faxu), razvidno, da ima poleg vloge v enem izvodu tudi eno prilogo, višje sodišče nima razloga za dvom, da je bilo hkrati z vlogo, poslano po pošti, dostavljeno tudi originalno pooblastilo, čeprav le to očitno v ta spis ni bilo vloženo .

V skladu z določbo 90. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ima obdolženi pravico, da se zagovarja s pomočjo zagovornika, ki si ga sam izbere. Na kakšen način bo ta izvrševal obrambo stranke je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja. To, da se obdolženi ni odzval vabilu na zaslišanje, pri čemer je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo brez njegovega zagovora, pa ne pomeni, da obdolženi do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, nima pravice dajati navedb, predlagati dokazov in dajati drugih predlogov.

Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni štelo vloge zagovornika, čeprav jo ta imenuje pisni zagovor, kot zagovor obdolženca, saj bi le to moral obdolženec podpisati, da bi se lahko štela kot njegov zagovor, vendar bi v takem primeru moralo, v skladu z določbo 67. člena ZP-1, v zvezi z določbami 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zahtevati od obdolženca, da vlogo podpiše. Glede na to, da tega sodišče od obdolženca ni zahtevalo, je treba vlogo, ki jo je sestavil zagovornik, šteti kot obrazloženo vlogo obrambe.

Tudi glede kratkih dopisov, naslovljenih na sodišče, višje sodišče ugotavlja, da je do nagrade za njihovo sestavo zagovornik upravičen. Zagovornik je upravičen zahtevati fotokopije zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, do teh pa bi bil upravičen tudi, če bi se procesnih dejanj udeležil. Zato je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, ki zagovorniku odreka pravico do fotokopij zapisnikov o opravljenih procesnih dejanjih, češ da se kljub vabilom nanje, le teh ni udeleževal. Stroške, ki so nastali zaradi tega, ker je moral zagovornik osemkrat poslati sodišču zahtevo, da mu posreduje zapisnika z zaslišanja prič (ne da bi dočakal kakršenkoli odgovor sodišča), gre zato pripisati sodišču.

V skladu s prehodno določbo iz 1. odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) se v primeru, ko se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona (1. januar 2009), nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi (OT). Glede na navedeno gre zagovorniku v skladu z določbo tč. 1.a tarifne številke 37 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003 s spremembami) za eno obrazloženo vlogo nagrada v višini 100 točk, ter za osem kratkih dopisov skupaj 160 točk (8 x 20 točk – 4. točka tarifne številke 39). Skupaj se torej zagovorniku prizna nagrada 260 točk in stroški v skladu s 13. členom OT v višini 2 odstotka od skupne vrednosti storitve, to je, 5,2 točke, skupaj torej 265,2 točk kar pri vrednosti točke 0,459 EUR znaša 121,73 EUR. Na navedeni znesek gre zagovorniku kot davčnemu zavezancu še DDV po stopnji 20%, in sicer 24,35 EUR.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je treba ob pravilni uporabi predpisov izdati drugačen sklep, je na podlagi 168. člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zagovornikovi pritožbi ugodilo in mu priznalo nagrado in izdatke, ki se skupaj z zneskom DDV v skupnem znesku 146,08 EUR, po predložitvi računa nakaže na račun družbe kot je razvidno iz izreka.

Odvetnik uveljavlja še dodatnih 125 točk za sestavo pritožbe in materialne stroške po 13. členu OT, povišano za vrednost 20% DDV, poleg tega pa uveljavlja še povrnitev „sodne takse za tožbo po odmeri sodišča“ . Višje sodišče je tak predlog zavrnilo, saj določba tarifne številke 37/2, na katero se odvetnik sklicuje, ne daje podlage za tak predlog. Glede navedbe, da odvetnik uveljavlja tudi povrnitev „sodne takse za tožbo po odmeri sodišča“, pa pritožbeno sodišče meni, da je takšen zahtevek zagovornik zapisal pomotoma, saj očitno nima nikakršne zveze z obravnavano zadevo.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 967/2010
• VSC sklep PRp 544/2009
• VSC sklep PRp 339/2010