VSK sodba PRp 199/2009

Jedro

Vročitev, ki je opravljena v skladu s tretjim odstavkom 87. čl. ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Slednje pomeni, da je za datum, ko se vročitev šteje za opravljeno, pomemben iztek 15 dnevnega roka, ki teče od dne, ko je bilo puščeno obvestilo naslovniku v hišnem predalčniku in ne datum, ko vročevalec po izteku navedenega roka v hišnem predalčniku pusti pisanje sodišča.

Izrek

Pritožba obdolžene M. I. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolžena mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolžena M. I. odgovorna za prekršek po tretjem odstavku 131. čl. ZVCP-1. Izreklo ji je globo 520,00 EUR, deset kazenskih točk za prekršek storjen ob vožnji motornega vozila B kategorije in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za en mesec. Sklenilo je še, da mora obdolženka na podlagi prvega odstavka 144. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) plačati stroške postopka in sicer sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe ter druge stroške postopka v višini 501,14 EUR.

Proti takšni sodbi se je obdolženka pritožila. Prizna, da je prekršek storila, vendar pritožbo vlaga zaradi začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Ima službo, v katero se mora vsak dan voziti, obiskuje tudi ekonomsko fakulteto v Ljubljani, tako da se mora vsak dan voziti na predavanja. Denarno kazen bi poravnala v obrokih ali kako drugače – javna dela.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vestno pretehtalo dokaze in na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. Na pritožbene navedbe obdolženke, ki sicer izrecno priznava tudi v pritožbi, da je prekršek res storila, nanašajo pa se na dejansko stanje prekrška, višje sodišče ne odgovarja, saj so vse navedbe nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1, ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženka ni izkazala. Na vabilo na zaslišanje se namreč ni odzvala, svojega izostanka ni opravičila, opozorjena pa je bila tudi, da dejstev in dokazov, ki jih ne bo navedla do odločitve o prekršku, kasneje v postopku ne bo mogla uveljavljati.

Neutemeljena je tudi njena pritožba glede izreka stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila v trajanju enega meseca. Sodišče prve stopnje je namreč obdolženki izreklo to sankcijo na spodnji meji predpisane (v skladu z določbo drugega odstavka 23. čl. ZP-1 se namreč ta sankcija izreče v trajanju od enega meseca do enega leta. Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo vse okoliščine prekrška tudi glede izreka te stranske sankcije, saj posebne olajševalne okoliščine, ki bi narekovale odpustitev navedene sankcije, niso podane. Glede na navedeno se tako izkaže, da pritožba obdolženke ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katero bi bilo treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), je obdolženkino pritožbo višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Na rob navedenemu, kar sicer na pravilnost izpodbijane sodbe ne vpliva, višje sodišče pripominja glede navedbe sodišča prve stopnje v obrazložitvi sodbe, da se vročitev vabila šteje za opravljeno z vložitvijo v hišni predalčnik, da je takšno stališče napačno. V skladu z določbami 87. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v primeru, ko osebi pisanja ni mogoče osebno vročiti, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15-ih dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kje je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. čl. ZUP). Vročitev, ki je opravljena v skladu s tretjim odstavkom 87. čl. ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Slednje pomeni, da je za datum, ko se vročitev šteje za opravljeno, pomemben iztek 15 dnevnega roka, ki teče od dne, ko je bilo puščeno obvestilo naslovniku v hišnem predalčniku in ne datum, ko vročevalec po izteku navedenega roka v hišnem predalčniku pusti pisanje sodišča.

Ker s pritožbo ni uspela, je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 sklenilo, da mora obdolženka kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

O predlogu, da se globa nadomesti z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, pa bo v skladu z določbami 202.c čl. ZP-1 moralo odločiti sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 156/2009
• VSK sklep PRp 67/2010
• VSK sodba PRp 127/2009