VSK sodba PRp 200/2009

Jedro

Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.

Izrek

Pritožba obdolženega M. P. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi M. P. odgovoren za prekršek po določbi d. tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedene zakonske določbe in ob uporabi omilitvenih določil 26. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) mu je sodišče prve stopnje izreklo globo 500,00 EUR, deset kazenskih točk za prekršek storjen ob vožnji motornega vozila H kategorije ter prepoved vožnje motornega vozila H kategorije za čas enega meseca. Sklenilo je še, da se na podlagi 112. čl. ZP-1 v izrečeno globo obdolžencu všteje pridržanje na PP Postojna v znesku 20,00 EUR, tako da mora obdolženi plačati globo v višini 480,00 EUR ter da mora na podlagi prvega odstavka 144. čl. ZP-1 obdolženec plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi se je obdolženi pritožil. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je dne 29. junija 2008 ob 18.45 uri vozil kolo s pomožnim motorjem in ne kolo z motorjem, kot je napisano v zapisniku. Prav tako sodišče ni upoštevalo dejstva, da mu je takoj po opravljenem alkotestu na kraju prekrška policist izročil tudi plačilni nalog za znesek globe 660,00 EUR, ki ga je plačal 1.7.2008 in sicer v polovičnem znesku, ker ga je plačal v roku osmih dni. V tej globi je bil upoštevan prekršek, da je vozil kolo z motorjem in ne kolo s pomožnim motorjem za katerega pa ni predpisana homologirana zaščitna čelada. Sodišče bi moralo tudi upoštevati, da premoženja nima in višino plače, ki je 350 do 400,00 EUR mesečno, s katero preživlja sebe in ženo, ki je brezposelna zaradi bolezni že več kot 25 let. Prihrankov nima, zato globe v znesku 480,00 EUR nikakor ne more plačati.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno v skladu z določbami 133. čl. ZP-1, kar pomeni, da je vestno pretehtalo vse dokaze in na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. Prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, niti niso bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP-1 ali ZVCP-1. Kot je razvidno iz obdolžilnega predloga predlagatelja postopka o prekršku, je bil obdolžencu na kraju izdan plačilni nalog zaradi vožnje neregistriranega kolesa z motorjem, brez predpisane homologirane zaščitne čelade in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Zoper navedeni plačilni nalog obdolženi, kot je razvidno iz njegovih pritožbenih navedb, očitno ni vložil pravnega sredstva in je le-ta postal pravnomočen. Prav tako obdolženi nima prav, ko meni, da gre v njegovem primeru za motorno vozilo, za katero ni potrebno vozniško dovoljenje niti uporaba homologirane zaščitne čelade. Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje Zakon o varnosti cestnega prometa v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.

Prav tako ni utemeljena obdolženčeva pritožba glede odločitve sodišča prve stopnje o sankcijah. Obdolženec je namreč vozil pod vplivom alkohola, pri čemer je elektronski alkotest ob pravilni uporabi pokazal najmanj 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Gre za koncentracijo alkohola, ki je na meji, nad katero se vozniku izreče 18 kazenskih točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Globa v višini najmanj 950,00 EUR pa se izreče vozniku, ki ima v organizmu več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka . Glede na to, da je sodišče prve stopnje globo omililo na 500,00 EUR , višje sodišče ocenjuje, da so s tem dovolj upoštevane tudi obdolženčeve gmotne razmere. Ob tem se obdolženca pouči, da ima do izteka roka za plačilo globe možnost predlagati, da globo plača v obrokih (drugi odstavek 18. čl. ZP-1), ali, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (peti odstavek 19. čl. ZP-1), kot ga je že poučilo tudi sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo.

Glede na navedeno se izkaže, da obdolženčeva pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso bile zagrešene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), je višje sodišče neutemeljeno obdolženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (3. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker s pritožbo ni uspel, je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 sklenilo, da mora obdolženi kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 7/2010
• VSRS Sodba IV Ips 28/2015, enako tudi IV Ips 27/2015, IV Ips 29/2015, IV Ips 30/2015
• Sklep IV Ips 42/2007