VSC Sklep I Ip 168/2021

Jedro

Iz sklepa Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019, na čemer edino temelji dolžnikovo zatrjevanje glede (delnega) prenehanja terjatve, ni razvidno, za katero obdobje preživninske obveznosti dolžnika do upnikov je bila na novo ugotovljena višina te obveznosti. Ker dolžnik glede na navedeno ni izkazal, da se terjatev, v zvezi s katero je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019 ugotovljena nova (nižja) višina, ujema s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, je pritrditi pritožbi, da so ugovorne trditve o delnem prenehanju njegove obveznosti v predmetnem izvršilnem postopku (vse nad 13.833,93 KM oz. 7.058,13 EUR) neutemeljene.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvem odstavku) I. točke izreka spremeni tako, da se tudi v tem delu ugovor dolžnika po izteku roka zavrne.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika po izteku roka delno ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom I 68/2016 z dne 1. 2. 2016 ustavilo za presežek terjatve nad 7.058,13 EUR. V presežku je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka), izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi I 68/2016 z dne 1. 2. 2016 je ustavilo za do dne 9. 2. 2021 plačanih 6.113,65 EUR (II. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik sam trpi stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

2. Navedeno odločitev pod I. točko izreka s pravočasno pritožbo izpodbijata upnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjujeta, da se sodišče prve stopnje ni določno izreklo o obrazloženosti ugovora ter poudarjata, da dolžnikov ugovor po izteku roka z dne 4. 3. 2020 ni obrazložen. V zvezi s tem izpostavljata, da je imel dolžnik možnost ugovarjati višini upnikove terjatve že v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa je ugovarjal le pravilnosti izračuna zakonskih zamudnih obresti ter zatrjeval plačilo preživnine do leta 2012. Vsled navedenemu zatrjujeta, da bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor po izteku roka moralo skladno z drugim odstavkom 56. člena ZIZ zavreči. Poudarjata, da k sklepu Okrajnega sodišča v Banja Luki (sklep opr. št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019), ki ga je dolžnik priložil k ugovoru po izteku roka, ni priloženo izvedeniško mnenje izvedenke M. I.. Ker sama vsebina navedenega sklepa ne opredeljuje obdobja, za katerega je narejen izračun dolga, zatrjujeta, da omenjeni sklep nima nobene dokazne vrednosti v tem postopku, saj novega izračuna dolga tak sklep ne more izkazovati. Sodišču prve stopnje očitata, da je povsem nekritično in v matematičnem smislu nelogično sprejelo predložen sklep Okrajnega sodišča v Banja Luki kot ključni dokaz, da znaša dolg dolžnika iz naslova neplačanih preživnin za celotno obdobje, to je od 3. 12. 2004 do 11. 8. 2015 samo 7.058,13 EUR. Ponovno opozarjata, da v sodnem postopku pred sodiščem v Banja Luki nista bila udeležena ter da ju sodišče nikoli ni seznanilo z izvedeniškim mnenjem izvedenke M. I., da bi se o njem lahko izrekla. Ker ni jasno za katero obdobje je izvedeniško mnenje pripravljeno, bi moral biti dolžnikov ugovor po izteku roka zavrnjen. Predlagata ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vloženim odgovorom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na vsebino pritožbe šteje, da se upnik pritožuje zgolj zoper zanj neugodni del odločitve v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, to je zoper delno ugoditev ugovoru po izteku roka (prvi odstavek I. točke izreka izpodbijanega sklepa).

6. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor po izteku roka obrazložen, in sicer mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ), temelji pa lahko le na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

7. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval, da je sodišče v Banja Luki naredilo napako pri izračunu preživnine ter da so s sklepom sodišča v Banja Luki z dne 30. 12. 2019 napako popravili in sedaj znaša znesek 13.833,93 KM (pribl. 6.900,00 EUR). Sodišče je prosil, da ta sklep upošteva in popravi napako, do katere je pomotoma prišlo ter da s tem seznani izvršitelja, da ne bi prišlo do nepotrebnega rubeža. Zatrjeval je, da mu delodajalec redno odvaja preživnino. Upnik je dolžnikovemu ugovoru v odgovoru nasprotoval in zatrjeval, da v postopku izdaje v ugovoru navedenega sklepa sodišča v Banja Luki z dne 30. 12. 2019 ni sodeloval, pred izdajo sklepa z izvedenskim mnenjem izvedenke ekonomske stroke M. I. ni bil seznanjen, sklep z dne 30. 12. 2019 pa nima učinkov na območju Republike Slovenije, saj postopek priznanja tuje odločbe ni bil začet.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. P-I-161/03 z dne 3. 12. 2004, s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo preživnine v višini mesečno 50 % od minimalnega dohodka v Republiki Srbski, od 3. 12. 2004 dalje dokler bodo obstajali zakonski pogoji ter da je iz izračuna preživninskega dolga sodnega cenilca ekonomske stroke M. Z. z dne 19. 4. 2015 in ki je glede višine bil podlaga za dovolitev predmetne izvršbe, razvidno, da se je izvedenec oprl na izvršilni naslov in tudi na sklep o izvršitvi Okrajnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 I 186414 14 I z dne 15. 7. 2014. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je iz k predlogu za izvršbo priloženega sklepa o izvršitvi Okrajnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 I 186414 14 I z dne 15. 7. 2014 razvidno, da znaša povprečna plača v Republiki Srbski 801,50 KM, in je torej napačno navedena višina povprečne plače (801,50 KM) in ne minimalne plače, kot jo določa izvršilni naslov, kar je Okrajno sodišče v Banja Luki v postopku št. 71 0 I 186414 14 I ugotovilo in s sklepom z dne 30. 12. 2019, ki ga je dolžnik priložil k ugovoru po izteku roka, na novo ugotovilo višino preživninske obveznosti dolžnika.

9. Ob nadaljnjem zaključku sodišča prve stopnje, da je dolžnik s tem, ko je pri sodišču v Banja Luki, v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper njega, izposloval listino, ki izkazuje višino terjatve, pridobil zanesljiv dokaz, da je terjatev predmetnega izvršilnega postopka prenehala oziroma da obstaja v drugačni višini, pritožba, glede na zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje nekritično sprejelo po dolžniku predložen dokaz. Kot utemeljeno izpostavlja pritožba, namreč iz sklepa Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019, na čemer edino temelji dolžnikovo zatrjevanje glede (delnega) prenehanja terjatve, ni razvidno, za katero obdobje preživninske obveznosti dolžnika do upnikov je bila na novo ugotovljena višina te obveznosti (vpogled v l. št. 172 spisa¹). Ker dolžnik glede na navedeno ni izkazal, da se terjatev, v zvezi s katero je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019 ugotovljena nova (nižja) višina, ujema s terjatvijo, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku (za N. M. preživninski obroki od 3. 12. 2004 do 14. 4. 2014, za D. M. preživninski obroki od 3. 12. 2004 do 31. 3. 2015, oboje skupaj s pripadki, kar znese skupno 43.650,84 EUR)², je pritrditi pritožbi, da so ugovorne trditve o delnem prenehanju njegove obveznosti v predmetnem izvršilnem postopku (vse nad 13.833,93 KM oz. 7.058,13 EUR) neutemeljene. Na tem mestu je poudariti, da dolžnik v ugovoru po izteku roka z dne 4. 3. 2020³ drugih konkretnih trditev o (delnem) prenehanju ali trditev o (delnem) poplačilu predmetne terjatve, razen sklicevanj na priloženi že navedeni sklep z dne 30. 12. 2019, ni podal, sodišče pa ob upoštevanju določbe prvega odstavka 56. člena ZIZ ter drugega odstavka 55. člena ZIZ pri odločanju o ugovoru po izteku roka na razlog, ki se nanaša na samo terjatev, ne pazi po uradni dolžnosti. Ob ugovornem zavzemanju, da naj sodišče upošteva k ugovoru po izteku roka predloženi sklep Okrajnega sodišča v Banja Luki z dne 30. 12. 2019 pa je poleg že obrazloženega pojasniti, da je navedeni sklep v predmetnem izvršilnem postopku le dokaz, ki je predmet dokazne ocene sodišča, in ne res iudicata (pravnomočno razsojena stvar). Poleg tega pa je dodati, da sklep o izvršitvi Okrajnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 I 186414 14 I z dne 15. 7. 2014 v predmetni zadevi ni izvršilni naslov, temveč je izvršilni naslov sodba Okrajnega sodišča v Banja Luki, št. P-I-161/03 z dne 3. 12. 2004, priznana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju I R 498/2015 z dne 30. 9. 2015.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je ugovor po izteku roka zavrnilo še v preostalem delu (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ob spremembi izpodbijane odločitve, je sodišče druge stopnje skladno z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel v celoti, stroški, nastali dolžniku v zvezi z odgovorom na pritožbo niso bili povzročeni neutemeljeno, zato jih krije dolžnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------
¹ Iz izreka navedenega sklepa izhaja, da se ugotavlja preostala obveza izvršilca M. M. do iskalcev izvršbe M. mladoletnem N. in M. mladoletnem D. v znesku od 13.833,93 KM, na podlagi izračuna stalnega sodnega izvedenca ekonomske stroke M. I. iz P., iz obrazložitve pa, da je od dne določanja sodbe izvršilec izpolnjeval del obveze, ampak je bila sporna višina zagotovljenega osebnega dohodka v Republiki Srbski in je izvršilec angažiral izvedenca ekonomske stroke, ki je obračunal to višino in ugotovil preostalo terjatev iskalca izvršbe v znesku 13.833,93 KM.
² Tudi iz k predlogu za izvršbo priloženega sklepa o izvršitvi Okrajnega sodišča v Banja Luki št. 71 0 I 186414 14 I z dne 15. 7. 2014 ni razvidno obdobje, za katerega je bila z navedenim sklepom dovoljena izvršba pred Okrajnim sodiščem v Banja Luki.
³ Prim. l. št. 170 spisa.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 460/2000
• VSL sklep III Cp 896/2000
• VSL sklep I Cp 2227/93