VSC Sklep Cp 296/2021

Jedro

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve predloga za določitev preživnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v točki I., prvi odstavek izreka glasi: ″Nasprotni udeleženec R. Ž., EMŠO ..., K., je kot oče dolžan za mld. P. Ž., EMŠO: ..., od 20. 9. 2019 do 25. 10. 2019 prispevati mesečno preživnino v znesku 160,00 EUR, od 26. 10. 2019 do 8. 4. 2021 mesečno preživnino v višini 25,00 EUR ter od dne 8. 4. 2021 dalje mesečno preživnino v znesku 160,00 EUR″, ter v drugem odstavku točke I. izreka spremeni tako, da se glasi: ″Nasprotni udeleženec R. Ž., EMŠO: ..., K. je kot oče dolžan za mld. G. Ž., EMŠO: ..., prispevati mesečno preživnino od 20. 9. 2019 do 25. 10. 2019 v znesku 160,00 EUR, od 26. 10. 2019 do 8. 4. 2021 v višini 25,00 EUR in od 8. 4. 2021 dalje v višini 160,00 EUR″, v še preostalem izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom III N 499/2019 z dne 8. 4. 2021 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan za vsakega od mld. otrok plačevati mesečno preživnino od 20. 9. 2019 v višini 160,00 EUR, višji predlog za 40,00 EUR od 20. 9. 2019 je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživnine uporabilo določbo člena 183 in 189 Družinskega zakonika - DZ. Pri odmeri preživnine za otroka je sodišče upoštevalo korist otroka, in je določilo preživnino tako, da je primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega, telesnega in duševnega razvoja, kot je to določeno v prvem odstavku 190. člena DZ. Višino pa je določilo glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh zavezancev, to je staršev obeh mld. otrok. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe mld. P. do konca meseca avgusta 420,00 EUR, od septembra 2020 pa 400,00 EUR mesečno. Povprečno je ugotovilo, da znašajo potrebe mld. otroka 440,00 EUR. V enakem znesku je tudi določilo in ugotovilo potrebe za mld. G. Ž. Nato je upoštevajoč povprečni mesečni dohodek predlagateljice 628,32 EUR in povprečni dohodek nasprotnega udeleženca v povprečju 818,17 EUR odločilo, da je nasprotni udeleženec sposoben plačevati preživnino v znesku 160,00 EUR od 20. 9. 2019 dalje. Sodišče je še ugotovilo, da ima zavezanec tudi stroške za svoje lastno preživljanje, vendar pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je nasprotni udeleženec v času skupnega življenja pridobival znatno večje dohodke in da tudi sedaj lahko z dodatnim delom še nekaj zasluži, poleg tega pa mu s finančnim prispevkom v višini 200,00 EUR mesečno pomagata tudi njegova starša, kar vse je prepričalo sodišče, da bo nasprotni udeleženec zagotovo zmogel plačevati tako določeno preživnino in sicer v višini 160,00 EUR mesečno za vsakega mld. otroka in to od 20. 9. 2019 dalje.

2. Zoper odločitev, vsebovano v točki I. in II. izreka sklepa podaja pritožbo nasprotni udeleženec. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da je preživnina, ki je določena v znesku 160,00 EUR za vsakega mld. otroka glede na njegov socialni status ter potrebe otrok, pretirana in neupravičena. Dosojena preživnina pa presega eksistenčni minimum, gre za višino preživnine, ki je glede na njegov socialni in ekonomski status nasprotni udeleženec ni zmožen plačevati. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, da lahko nasprotni udeleženec prosto služi denarna sredstva, kolikor to želi. Dela na črno se ne poslužuje. Pojasnil pa je tudi, da otrokoma kupuje sezonska oblačila ter tudi skrbi za razvedrilo in za zabavo otrok, ko sta pri njemu na stiku. Sam je bil vedno pripravljen dati vse za svoja mld. otroka. Svojih stroškov se bo lahko razbremenil, ko bo nepremičnino, katera je obremenjena s kreditom prodal, skupaj s predlagateljico. V pritožbi še navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je preživnina s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju II Z 14/2019 z dne 25. 10. 2019 že bila določena v znesku 130,00 EUR za vsakega otroka. Sodišče pa je nato naložilo višjo preživnino in sicer v znesku 160,00 EUR, ne da bi pri tem ugotavljalo ali so se pri nasprotnemu udeležencu, to je očetu, spremenile premoženjske razmere in njegov pridobitne sposobnosti, saj je bila preživnina že določena. Pri nasprotnem udeležencu pa so se njegove preživninske sposobnosti znatno znižale od sklenitve sodne poravnave, zato sodišče ni imelo podlage za zvišanje zneska preživnine, določene s sodno poravnavo.

Predlaga, da se pritožbi ugodi in se preživnina nad prisojenim zneskom 135,00 EUR razveljavi in se odločitev o plačilu preživnine v znesku 160,00 EUR razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, to je predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o višini preživnine, katero mora plačevati nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo povprečno mesečni stroški za mld. otroka po 440,00 EUR mesečno. Pravilno je tudi ugotovilo, da znaša povprečna mesečna plača nasprotnega udeleženca, razdeljena na 12 mesecev od 870,00 EUR do 920,00 EUR. V odgovoru na pritožbo pa še navaja, da nasprotni udeleženec prejema tudi še določene dohodke pri družbi S. d.o.o. in sicer je v mesecu maju 2021 prejel dohodek v znesku 509,04 EUR. Predlagatelj ima možnost, da tudi na druge načine zasluži denarna sredstva. V odgovoru na pritožbo pa še navaja, da nasprotni udeleženec ne izvršuje rednih stikov prav zato, ker izvaja dve službi, prav tako pa ne plačuje začasno določene preživnine. Navaja še, da predlagatelj za to, da se finančno zadolžuje, ni predložil nobenega dokaza. Predlagateljica je podala soglasje za prodajo nepremičnine. Mnenja je tudi, da je bila preživnina s sodno poravnavo določena le začasno in sicer zaradi vložene začasne odredbe in le zaradi začasne odredbe je bila sklenjena sodna poravnava v znesku 135,00 EUR mesečno. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno določilo višino preživnine za vsakega otroka v višini 160,00 EUR mesečno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določanju višine preživnine upoštevati, da je o preživnini že bilo dokončno odločeno in sicer s sodno poravnavo v zadevi II Z 14/2019 z dne 25. 10. 2019, kjer je bilo dokončno določeno, da se nasprotni udeleženec zavezuje začasno plačevati po 135,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Iz vsebine sklenjene sodne poravnave ter iz samega poteka tega nepravdnega postopka in postopka zavarovanja izhaja, da je bila ta sodna poravnava sklenjena le začasno in sicer do končne odločitve o zaupanju obeh mld. otrok ter tudi do takrat, ko bo sodišče določilo končno preživnino. Predlagateljica je namreč vložila predlog za dodelitev otrok, določitve stikov in preživnine dne 23. 9. 2019. Tekom tega nepravnega postopka pa je nato nasprotni udeleženec vložil predlog za izdajo začasne odredbe. Iz vsebine sodne poravnave izhaja, da se na podlagi te sodne poravnave le začasno določi preživnina in se je tako s to sodno poravnavo dejansko zaključil postopek zavarovanja, ki je sicer tekel ločeno od nepravdnega postopka, vendar se je s to začasno sodno poravnavo le začasno uredilo to, kar je nasprotni udeleženec zahteval s predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako je bilo v tem postopku dejansko odločeno v postopku izdaje začasne odredbe in je tako bila ta sodna poravnava začasno sklenjena med tekom trajanja nepravnega postopka, ki je tekel na predlog predlagateljice in tudi po predlogu nasprotnega udeleženca. Tako v tem delu pritožba ni utemeljena in sodišče prve stopnje ni bilo dolžno, glede na takšen potek postopka in na tako dogovorjeno sodno poravnavo upoštevati določbo 197. člena DZ¹. Po tej določbi sodišče le na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Takšen predlog ni bila podan, prav tako pa je bilo strankam tega nepravdnega postopka znano, da se s to sklenjeno sodno poravnavo le začasno, dokler ne bo odločeno o glavni stvari, določi preživnina, katera pa bo nato določena s končno odločbo, kar je to tudi sicer delno pravilno storilo sodišče prve stopnje z izrekom sklepa z dne 8. 4. 2021. Pri izreku tega sklepa pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je s sodno poravnavo bilo za čas od 25. 10. 2019 pa do dne 8. 4. 2021 odločeno, da se za ta čas plačuje preživnina v znesku 135,00 EUR. Zato bi sodišče prve stopnje za to obdobje, s sedaj izpodbijanim sklepom lahko določilo preživnino v razliki do sedaj določene preživnine, to je do zneska 160,00 EUR. Pri tem ne držijo pritožbene navedbe pritožnika, da je bila preživnina začasno določena v znesku 130,00 EUR, kajti določena je bila v znesku 135,00 EUR. To velja za oba mld. otroka. Za obdobje od vložitve izvršilnega predloga za začasno odredbo pa do odločitve z začasno sodno poravnavo pa bi sodišče prve stopnje moralo pravilno določiti, da je dolžan plačati preživnino za to obdobje v znesku 160,00 EUR, kolikor je bilo določeno s končno odločbo. Prav tako bi sodišče prve stopnje v izreku sklepa moralo odločiti, da je preživnino v znesku 160,00 EUR dolžan plačevati nasprotni udeleženec od dneva 8. 4. 2021 dalje, ko je sodišče prve stopnje določilo preživnino v znesku 160,00 EUR, v vmesnem obdobju pa znesek 25,00 EUR. Zato je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v tem delu spremenilo, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje.

7. Neutemeljena pa je pritožba v delu, ko izpodbija določeno preživnino, nad zneskom 135,00 EUR mesečno za vsakega otroka, to je za 25,00 EUR mesečno. V tem delu pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je najprej pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, saj mora sodišče pri višini preživnine upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Sodišče prve stopnje je, kar se pritožbeno ne izpodbija, ugotovilo, da znašajo povprečne mesečne potrebe za vsakega od mld. otrok okoli 440,00 EUR. Nato je ob upoštevanju določbe člena 196 DZ določilo preživnino, katero morata k preživljanju prispevata oba starša. Sodišče je odločilo tako, da preživninska obveza nasprotnega udeleženca ne dosega polovice tako ugotovljenih potreb vsakega mld. otroka. Po določbi člena 196 DZ se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Po določbi člena 189 DZ pa se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo potrebe upravičencev, nato pa tudi pridobitne zmožnosti obeh zavezancev za prispevanje k preživnini za vsakega od mld. otrok. Pri tem je ugotovilo, da prejema nasprotni udeleženec v povprečju po 818,17 EUR mesečno in da bo glede na tako ugotovljene preživninske sposobnosti lahko nasprotni udeleženec mesečno prispeval po 160,00 EUR mesečne preživnine za vsakega otroka. Razliko bo morala prispevati mati, katera pa ima slabše pridobitne sposobnosti kakor nasprotni udeleženec. Sodišče je, kar se pritožbeno ne izpodbija, upoštevalo tudi, da je nasprotni udeleženec sam izpovedal, da mu mesečno s finančnim prispevkom v višini 200,00 EUR pomagata tudi njegova starša, kar vse je po mnenju sodišča druge stopnje pravilno prepričalo sodišče prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec zagotovo zmogel plačevati tako določeno preživnino.

8. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo določbe člena 190, 196 in 189 DZ. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 v tem delu pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki pritožbenega postopka nista priglasili.

-------------------------------
¹ Po 106. členu DZ se lahko spreminja preživnina med razvezanima zakoncema.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1583/99
• VSL sodba I Cp 138/2000
• VSC Sodba Cp 4/2020