<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 224/2000

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2000:VDS.PDP.224.2000
Evidenčna številka:VDS1072
Datum odločbe:19.10.2000
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:aktivna legitimacija dedičev - nadaljevanje postopka

Jedro

Če delavec ni vložil tožbe zaradi povračila stroškov v zvezi z delom (dnevnice, terenski dodatek, ...), takšne tožbe po njegovi smrti ne morejo vložiti njegovi dediči. Gre za terjatev, s katero "inter vivos" ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da tudi ob smrti zapustnika ni prešla na dediče. Dediči lahko le prevzamejo postopek, ki ga je pred smrtjo že sprožil delavec.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka Republika Slovenija, Ministrstvo .... dolžna plačati tožeči stranki A. G. in E. G. znesek 85.554,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 11.737,00 SIT od 7.2.1992 dalje, od zneska 11.737,00 SIT od 7.3.1992 dalje, od zneska 14.752,00 SIT od 7.4.1992 dalje, od zneska 14.752,00 SIT od 7.5.1992 dalje, od zneska 14.752,00 SIT od 7.6.1992 dalje in od zneska 17.824,00 SIT od 7.7.1992 dalje, vse do plačila, v 8 dneh pod izvršbo, se zavrne kot neutemeljen.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka."

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani razsodilo tako, da je ugodilo v izreku navedenemu zahtevku in odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sta dediča pokojnega delavca, zaposlenega pri toženi stranki aktivno legitimirana za delovni spor. Tožena stranka v pritožbi navaja, da gre za terjatev, ki izvira iz pravice iz delovnega razmerja v zvezi s povračilom materialnih stroškov za čas napotitve na delo in s katero inter vivos ni mogoče razpolagati; neprenosljivost pomeni, da tudi ob smrti zapustnika ni prešla na dediča. Po ZPP pa lahko dedič prevzame postopek, ki ga je dedičev prednik začel. V danem primeru umrli delavec še ni vložil tožbe, zaradi tega tudi ni gotovo, če bi sploh začel sodni spor. Tožbe ni vložil, zato dediči nimajo aktivne legitimacije, da bi lahko začeli spor pred sodiščem. Posledično temu tudi ne gre za spor med delavcem in delodajalcem. Pravice iz delovnega razmerja pa se lahko uveljavljajo le pred delovnim sodiščem in to osebe, ki so aktivno legitimirane. Po 212. čl. v zvezi z 215. čl. v času vložitve tožbe veljavnega ZPP-77, če stranka umre, se postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je napačno zaključilo, da so pravice iz delovnega razmerja pokojnega delavca prešle na njegove dediče.

Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijano sodbo tako, da je pritožbeno sodišče zahtevek zavrnilo zaradi tega, ker tožeča stranka nima aktivne legitimacije.

Tožena stranka s pritožbo ne uveljavlja stroškov, tožeča stranka pa je neutemeljeno zahtevala sodno varstvo, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pred sodiščem.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 212, 215, 212, 215.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MjkxNw==