<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 535/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PSP.535.2006
Evidenčna številka:VDS04108
Datum odločbe:20.06.2007
Področje:delovno pravo
Institut:začasna nezmožnost za delo

Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje v celoti odpravilo odločbo prve stopnje, s katero je toženec tožniku bolniški stalež za določeno obdobje priznal - v konkretni zadevi pa je sporen samo datum zaključka bolniškega staleža -, je poseglo tudi v nesporni del odločbe, zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se 1. odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožbenemu zahtevku se ugodi. Odločba toženca z dne 21.9.2005, št. XXXXXX-XXXX-XXX, se odpravi. Odločba toženca, iste številke, z dne 11.7.2005, pa se delno spremeni tako, da se v 1. odstavku izreka v 1. stavku datum "26.3.2004" odpravi in se kot zaključek začasne nezmožnosti za delo določi datum 14.3.2005. Drugi stavek 1. odstavka izreka, torej, da je od dne 27.3.2004 dalje zavarovanec zmožen za delo, se odpravi."

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo:

"Tožbenemu zahtevku tožnika se ugodi, odpravita se odločbi tožene stranke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opr. št. XXXXXX-XXXX-XXX z dne 11.7.2005 in z dne 21.9.2005 in se ugotovi, da je bil tožnik D.T. začasno nezmožen za delo od 27.3.2004 do 15.3.2005, zaradi bolezni.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 124.880,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe do plačila."

Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče že po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Torej tudi, ali je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo o pravilnosti obeh v socialnem sporu izpodbijanih odločb. V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bil tožnik zaradi bolezni začasno nezmožen za delo od 27.3.2004 do 15.3.2005, ob tem pa je odpravilo ne samo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 11.7.2005, pač pa tudi njegovo prvostopenjsko odločbo z dne 21.9.2005 (priloga A/3 v spisu sodišča prve stopnje). Z njo je v prvem odstavku izreka toženec odločil, da je bil zavarovanec od 19.3.2004 do 26.3.2004 zaradi bolezni začasno nezmožen za delo (1. stavek 1. odstavka izreka) ter da je bil od 27.3.2004 dalje zmožen za delo (2. stavek 1. odstavka izreka). S tem, ko je torej prvostopenjsko sodišče v celoti odpravilo navedeno prvostopenjsko odločbo, s katero je, kot že povedano, toženec tožniku bolniški stalež od 19.3. do 26.3.2004 priznal, - v konkretni zadevi pa je sporen samo datum zaključka bolniškega staleža -, je poseglo tudi v nesporni del odločbe in bi posledično tožnik lahko ostal brez s strani toženca (že) priznanega bolniškega staleža (za čas od 19.3. do 26.3.2004). Nadalje je prvostopenjsko sodišče tožniku priznalo bolniški stalež za čas (od 27.3.2004) do 15.3.2005, čeprav je pooblaščenka toženca na glavni obravnavi dne 20.4.2006 navedla, da je imel tožnik "naslednji bolniški stalež odprt od 15.3.2005". Beseda "od" pred datumom pa v pravni terminologiji pomeni od vključno konkretnega datuma dalje. Na obravnavi je bil prisoten tudi tožnikov pooblaščeni odvetnik, ki tej navedbi ni ugovarjal. Zato je potrebno šteti, da gre za med strankama nesporno dejstvo. Torej bi moralo prvostopenjsko sodišče kot datum zaključka začasne nezmožnosti za delo določiti 14.3.2005, ne pa 15.3.2005, saj je imel s tem datumom glede na vse prej navedeno, tožnik očitno s strani toženca spet priznan bolniški stalež. Posledično to pomeni, da je prvostopenjsko sodišče tudi glede tega datuma zmotno uporabilo materialno pravo, saj je (pozitivno) odločilo o nečem, o čemer je toženec že (pozitivno) odločil, oziroma o nečem, kar med strankama ni bilo sporno.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in 1. odstavek izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sodbe pritožbenega sodišča. Pri tem je izključno zaradi jasnosti izreka v celoti oblikovalo izrek 1. odstavka prvostopenjske sodbe sodišča.

V preostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženec namreč šele v pritožbi prereka ugotovitve v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca specialista nevropsihiatra prim. dr. D.Ž. z dne 31.1.2005 (od list. št. 23 do 30) v spisu prvostopenjskega sodišča, št. Ps 1358/2004, ki je priložen prvostopenjskemu sodnemu spisu, št. Ps 2958/2005 in kjer je bil postopek končan s sodbo prvostopenjskega sodišča, št. Ps 1358/2004, z dne 5.5.2005, pravnomočno dne 21.6.2005. V sedaj obravnavani socialnopravni zadevi, vodeni pred prvostopenjskim sodiščem pod št. Ps 2958/2005, se je tožnik v tožbi skliceval na navedeno mnenje sodnega izvedenca iz zadeve, vodene pod št. Ps 1358/2004, toženec pa v odgovoru na tožbo ugotovitvam sodnega izvedenca iz navedenega pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec dejansko ni opredelil datuma zaključka začasne nezmožnosti za delo, ni določno ugovarjal. Na glavni obravnavi dne 2.2.2006, na kateri je bil navzoč pooblaščenec toženca, je sodišče sprejelo dokazni sklep, da se preberejo med drugim tudi listine v sodnem spisu, št. Ps 1358/2004, iz česar izhaja, da je bilo na tej obravnavi prebrano tudi pisno izvedensko mnenje iz že navedenega spisa prvostopenjskega sodišča. Iz obravnavnega zapisnika pa ne izhaja, da bi pooblaščenec toženca ugotovitvam iz pisnega mnenja kakorkoli ugovarjal. Na tej obravnavi je sodišče sprejelo tudi dokazni sklep, da se izvedenec zasliši. Zaslišalo ga je na glavni obravnavi dne 20.4.2006, katere se je udeležila tudi pooblaščenka toženca. Izvedenec je izpovedoval enako kot v pisnem izvedenskem mnenju z dodatkom, da je izrecno pojasnil, da tožnik po 18.3.2004 ni bil zmožen opravljati svojega dela zidarja, niti ga še vedno ni zmožen opravljati. Na vprašanje pooblaščenke toženke pa je še pojasnil, da depresija ne nastane čez noč in da, kot je v mnenju že zapisal, ne ve, kako je tožnik sploh lahko funkcioniral tudi v spornem obdobju, ker je duševno manj razvit. Pojasnil je tudi, da je prepričan, da bi, če bi bil tožnik takrat pregledan, bila depresija ugotovljena tudi v spornem obdobju. Le-ta je nadgradnja ostalih zdravstvenih težav, ki so bile v spornem obdobju tudi prisotne, torej sindroma karpalnega kanala ter težav s hrbtenico. Pri tožniku je bila tragedija še toliko večja, ker je utrpel prometno nesrečo, po kateri je bil dalj časa nezavesten in je prišlo do dodatne okvare možganov, kar je bilo tudi dokazano, saj je bil po nesreči (le-ta je bila nesporno dne 14.1.2004, kar izhaja iz spisovnih podatkov) izmerjen sekundarni mentalni upad (kar) v višini 44%, kar gre za račun organske oškodovanosti po prometni nesreči. Na nadaljnje vprašanje je izvedenec izpovedal, da je v spornem obdobju tožnik prejemal zdravila, ki so tudi vplivala na njegovo delovno sposobnost in sicer nevroleptik Zyprexa in anksiolitik Lexyllium ter da je imel očitno težave tudi s spanjem, saj je imel predpisano uspavalo. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da iz obravnavnega zapisnika ne izhaja, da bi podala pooblaščenka toženca na povzeto izpovedbo sodnega izvedenca kakršnekoli pripombe. Glavna obravnava pa je bila tega dne, torej 20.4.2006, končana. Glede na vse obrazloženo gre torej pri pritožbenih ugovorih izvedenskemu mnenju za navajanje novih dejstev prvič šele v pritožbi. To pa je glede na določbe 337. člena v zvezi z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) nedovoljeno; oziroma dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti (dejstva) oziroma predložiti (dokaze zanje) do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 286. člena tega zakona. Tega pa toženec v pritožbi ne zatrjuje in seveda tudi ne izkazuje.

Ker je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe podrobno povzelo pisno in ustno mnenje sodnega izvedenca, ki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prepričljivo in temeljito obrazloženo, ga pritožbeno sodišče ne povzema znova v celoti in s tem v zvezi zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo začasno nezmožnost za delo od 27.3.2004 do (pravilno) 14.3.2005 zaradi bolezni ter da s tem ni odločilo o njegovi trajni nezmožnosti za delo, kot to smiselno izpostavlja pritožba in za kar je pristojen drug upravni organ, pač pa o začasni nezmožnosti za delo. To že samo po sebi izhaja iz dejstva, da je določilo zaključek oziroma datum zaključka začasne nezmožnosti za delo.

 


Zveza:

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQzNg==