VDS sodba Psp 557/2006

Jedro

Za tožnico, zavarovano pri tožencu od leta 1974 do leta 1995, so veljali pravni predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS. Po določbi a) odstavka 3. člena pa se Sporazum uporablja tako za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi obeh držav pogodbenic, kot tudi za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi le ene države pogodbenice. Za odločitev v zadevi je zato potrebno uporabiti tudi določbe Sporazuma.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče je ugodilo zahtevku, da se odpravi dokončna odločba toženca št. XXXXXXX, z dne 23.12.2002 in odločba št. XX-XXXXXXX, z dne 27.6.2002, in zadevo vrnilo prvostopnemu organu toženca v ponovno upravno odločanje (1. tč. izreka). Tožencu je naložilo izdati nov upravni akt najkasneje v 60 dneh od pravnomočnosti sodbe (2. tč. izreka).

Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da v zadevi določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS št. 71/97 - Mednarodne pogodbe, št. 21, v nadaljevanju: Sporazum) niso uporabljive. Tožnica namreč v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju: RH) nima upoštevne pokojninske dobe, zaradi česar je potrebno invalidnost presojati izključno v skladu z nacionalno, t.j. slovensko, zakonodajo tudi glede vprašanja uvedbe postopka. Ker se skladno z določbo 259. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) postopek začne na zahtevo zavarovanca ali osebnega zdravnika, je potrebno šteti, da se je postopek v tej zadevi začel 6.5.2005 (pravilno: 2002). Toženec je pravilno ugotovil tudi dejstva v zvezi z invalidnostjo. Mnenje invalidske komisije (v nadaljevanju: IK) II. stopnje temelji na opisu zdravstvenega stanja, podanega s strani tožničine osebne zdravnice, tožnica pa je bila pred IK I. stopnje tudi osebno pregledana. IK II. stopnje pravilno ni upoštevala mnenja iz obrazca HR/27, saj gre za izvedensko mnenje organa tujega nosilca zavarovanja. Mnenja o invalidnosti v toženčevem postopku lahko skladno z določbo 261. čl. ZPIZ-1 podajo le njegovi izvedenski organi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in na podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja in jih zato ne ponavlja. Glede pritožbenih izvajanj pa dodaja naslednje.

Materialnopravno zmotno je pritožnikovo stališče, da določbe Sporazuma niso uporabljive. V 2. čl. Sporazum namreč določa t.i. stvarno veljavnost - področje, ki ga ureja - v 3. čl. pa je urejena t.i. personalna veljavnost - določa krog oseb, za katere se sporazum uporablja. Tožnica, državljanka RH, ki ima v RH stalno prebivališče, v RS na podlagi v RS dopolnjene pokojninske dobe, uveljavlja pravico do invalidske pokojnine. V a) odst. 3. čl. Sporazuma je izrecno določeno, da se uporablja za osebe, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi - določeni v 2. čl. - ene ali obeh obeh držav pogodbenic. Za tožnico, zavarovano pri tožencu od 3.6.1974 do 6.3.1995 (izpis podatkov o pokojninski dobi z dne 22.5.2002, delovna knjižica, oboje v upravnem spisu št. XXXXXXX, vprašalnik o zaposlitvah - obrazec HR/SI 24 z dne 22.8.2001 - priloga A/8), so zato veljali naslednji pravni predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS št. 54/72 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ/72), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS št. 27/83 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ/83) in nazadnje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ/92). Besedica "ali" v a) odst. 3. čl. Sporazuma pa pomeni, da se uporablja tako za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi obeh držav pogodbenic, kot tudi za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi (le) ene države pogodbenice. Pritožbeno stališče je zato v izrecnem nasprotju s povsem jasnim besedilom a) odst. 3. čl. Sporazuma in je že zato nesprejemljivo.

Nepravilnost pritožbenega stališča pa še dodatno potrjuje določilo 29. čl. Sporazuma, po katerem se zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se (bodisi) pri uporabi Sporazuma, (bodisi) pravnih predpisov ene države pogodbenice vložijo pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi ene države pogodbenice, štejejo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice (1. odst. 29. čl.). Povedano drugače - ne glede, ali gre za zahtevek, ob reševanju katerega je potrebno uporabiti materialnopravne določbe Sporazuma, ali pa (le) predpise ene izmed držav pogodbenic, se tak zahtevek lahko vloži v katerikoli državi pogodbenici. Organi države pogodbenice pri kateri je bil zahtevek vložen, pa ga morajo nemudoma - neposredno ali prek organov za zvezo - odstopiti pristojnemu organu druge države pogodbenice (4. odst. 29. čl.). Vloge, ki so pravočasno vložene na tak način pri organu ene države pogodbenice, se štejejo za pravočasne tudi za organe druge države pogodbenice (3. odst. 29. čl.).

Glede na obrazloženo bi zato toženec kot predlog za uvedbo postopka za priznanje novih pravic moral šteti že vlogo, ki jo je tožnica dne 21.2.2001 vložila pri hrvaškem nosilcu zavarovanja in ki mu je bila posredovana dne 17.10.2001 (obrazec HR/SI 21 v upravnem spisu) ter o njej tudi odločati. Ob odločanju o tožničinem zahtevku pa bi se toženec moral opredeliti do vseh predloženih podatkov, kot izhajajo iz predloženih obrazcev HR/SI 21 - HR/SI 27 (priloge A/5 - A/11), predpisanih (in predloženih) na podlagi 2. odst. 3. čl. Administrativnega sporazuma o izvajanju sporazuma o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in RH (Ur. l. RS št. 78/98 - Mednarodne pogodbe, št. 24, v nadaljevanju: Administrativni sporazum), torej tudi do izvedenskega mnenja tujega nosilca zavarovanja, seveda pa tudi do "predloga za medicinsko izvedenstvo z dne 6.5.2002" (priloga A/4, prevod - priloga A/16), ki bi ga ob pravilni presoji in obravnavi vloge z dne 21.2.2001 moral obravnavati kot medicinsko dokumentacijo, t.j. kot izvid, izdan s strani osebne zdravnice. Obrazloženo ne pomeni, da je toženec na izvedensko mnenje hrvaškega nosilca zavarovanja (obrazec HR/SI 27) vezan - v pritožbi namreč pravilno navaja, da na podlagi 261. čl. ZPIZ-1 mnenja o invalidnosti podajo njegovi in ne tuji izvedenski organi - ampak, da se mora do vseh navedenih dejstev in predloženih dokazov opredeliti (1. odst. 214. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP, v zv. z 249. čl. ZPIZ-1).

Na podlagi 17. čl. v relevantnem obdobju veljavnega Pravilnika o organizaciji in delu invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS št. 90/00, v nadaljevanju: Pravilnik) poda IK mnenje na podlagi zbrane medicinske in druge dokumentacije, pri čemer obseg in vsebino medicinske dokumentacije, ki je nujna za pravilno oceno delovne zmožnosti, določa seznam, ki je sestavni del pravilnika (1. odst. 28. čl. Pravilnika). Če medicinska in delovna dokumentacija ni popolna ali v skladu z določbami Pravilnika, predsednik ali član invalidske komisije predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in vso poslano dokumentacijo vrne predlagatelju z napotilom, kaj je treba dopolniti, in z obvestilom, da postopek ni uveden (2. odst. 30. čl. Pravilnika). V primeru, da bi toženec ugotovil táko dejansko stanje, bi moral na podlagi 1. odst. 3. čl. Administrativnega sporazuma neposredno ali pa preko hrvaškega nosilca zavarovanja tožnico pozvati, da predlog dopolni z ustrezno medicinsko dokumentacijo.

Kot mu je pravilno naložilo že sodišče prve stopnje, bo toženec glede na vse obrazloženo ob ponovnem upravnem odločanju moral odločati na podlagi predloga, ki je bil dne vložen 21.2.2001 pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, se opredeliti do vseh dejstev, ki izhajajo iz tega predloga in do vseh dokazov, ki so predlogu priloženi, vključno do izvedenskega mnenja tujega nosilca zavarovanja ter zdravstvenega stanja, kot izhaja iz "predloga za medicinsko izvedenstvo" z dne 6.5.2002. V primeru, da bo njegova invalidska komisija ocenila, da predložena medicinska in delovna dokumentacija ni v skladu z že citiranim Pravilnikom, pa bo moral tožnico pozvati, da svoj predlog dopolni. Šele nato bo toženec o zadevi lahko tudi vsebinsko odločil.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1363/2005
• VSL sodba I Kp 32/2001
• Sodba I Up 140/98