<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 502/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.502.2006
Evidenčna številka:VDS04038
Datum odločbe:17.05.2007
Področje:delovno pravo
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - obrazložitev odpovedi

Jedro

Za presojo utemeljenosti izredne odpovedi je odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala, kar pomeni, da niso bili izkazani vsi predpisani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika A.H., ki jo je podala tožena stranka dne 20.7.2005, se razveljavi.

Ugotovi se, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, sklenjeno za nedoločen čas, zaradi česar se tožniku za čas od dne 21.7.2005 dalje priznajo vse pravice iz dela in po delu.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu vročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela receptor - nadzornik, mu za čas od dne 21.7.2005 dalje obračunati in izplačati nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal, če bi delal, odvesti vse predpisane davke in prispevke, mu vpisati zaostalo delovno dobo v delovno knjižico ter mu priznati vse pripadajoče pravice iz delovnega razmerja, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 100.650,00 SIT (sedaj 420,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23.11.2005 dalje do plačila."

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 211,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka tega roka do plačila.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 20.7.2005; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje, sklenjeno pri toženi stranki za nedoločen čas, ni zakonito prenehalo, zaradi česar se mu za čas od dne 21.7.2005 priznajo vse pravice iz dela in po delu; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu vročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela receptor - nadzornik, mu za čas od dne 21.7.2005 dalje obračunati in izplačati pripadajočo plačo v višini, ki bi jo prejemal, če bi delal, odvesti vse predpisane davščine in prispevke, mu vpisati v delovno knjižico delovno dobo za obdobje, ko ni delal ter mu priznati vse ostale pravice iz delovnega razmerja, v 8 dneh, da ne bo izvršbe, kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka iz utemeljenih razlogov in po pravilno izvedenem postopku izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da sodišče ni navedlo razlogov, zakaj ni upoštevalo tako njegov zagovor kot navedbe, ki jih je podal v tožbi in na naroku, da očitane stvari ni odnesel, temveč jih je le prestavil na drugo mesto. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko njegovega dejanja ni ocenilo za dejanje majhnega pomena. Za toženo stranko niso nastale nikakršne škodljive posledice. Poleg tega se tožena stranka v izredni odpovedi ni sklicevala na nobene okoliščine ali na interes o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu tako v zvezi z izdano sodbo kot z izvedenim postopkom na prvi stopnji ni ugotovilo nobenih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje po izvedenih dokazih na sprejeto dejansko stanje v zvezi z zaključkom o obstoju utemeljenih in resnih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika, zmotno uporabilo materialno pravo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je tožena stranka izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu receptorja - nadzornika, ker je dne 11.6.2005 ob 6.42 uri iz skladišča družbe XY odtujil izdelke navedene družbe z namenom, da si jih protipravno prilasti. Tožena stranka je očitano kršitev ugotovila na podlagi posnetka video kamere in tožnikovega zagovora. Takšno ravnanje je označila kot tatvino po določbi 211. člena Kazenskega zakonika, to je kršitev pogodbene obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja, kar predstavlja odpovedni razlog iz določbe 1. alinee prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Tožena stranka je očitala tožniku kršitev tudi v pisni obdolžitvi pred izredno odpovedjo, vendar se tako v tej listini kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na razloge iz določbe prvega odstavka 110. člena ZDR, to je na okoliščine in interese strank glede nezmožnosti nadaljevanja tožnikovega delovnega razmerja do odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tega ni niti navajala niti poskušala dokazovati v sodnem postopku.

V skladu z določbo drugega odstavka 82. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da obstaja utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravna podlaga za izredno odpoved je v določbi prvega odstavka 110. člena ZDR, dočim so posamezni odpovedni razlogi opredeljeni v prvem odstavku 111. člena ZDR. Navedena zakonska ureditev je v skladu z določbo četrtega člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, po kateri delavcu ne preneha delovno razmerje, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. Obstoj utemeljenega in resnega razloga je bistven pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe, dokazati pa ga mora delodajalec (točka a drugi odstavek 9. člena Konvencije MOD).

Poleg tega morajo biti tako način storitve kot vrsta kršitev pogodbenih obveznosti takšne narave, da odločilno vplivajo na razmerje med delavcem in delodajalcem. Gre predvsem za tako porušeno ali bistveno omajano medsebojno razmerje pogodbenih strank, da njuno nadaljnje delo in sodelovanje ni več mogoče, pri čemer mora biti sama kršitev takšna, da pomembno vpliva na poslovanje delodajalca, na njegove odnose do strank na področju trga in na medsebojne odnose v podjetju. Prva okoliščina je osebne, druga pa stvarne narave. Če sta v zadevi poleg odpovednega razloga dokazani, opravičujeta izredno odpoved pogodbe (takšno stališče je sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 286/05 z dne 22.11.2005).

Tožena stranka je očitala tožniku kršitev pogodbene obveznosti iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR s tem, ko je dne 11.6.2005 zjutraj iz skladišča, za katerega je bil zadolžen kot nadzornik, odtujil izdelke. V pisni obdolžitvi konkretno navaja samo moko in druge izdelke, ne pa tudi vrednost in nastalo škodo. Vendar je po ugotovitvi pritožbenega sodišča za presojo utemeljenosti izredne odpovedi odločilno, da se tožena stranka tako v pisni obdolžitvi kot v pisni odpovedi ni v ničemer sklicevala na obstoj interesov obeh strank, ki bi pomembno vplivali na medsebojna razmerja, zaupanje in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja. Tega tudi v postopku pred sodiščem ni zatrjevala ali dokazovala. To pa je po zaključku pritožbenega sodišča odločilno za presojo o neizkazanosti vseh predpisanih razlogov za izredno odpoved tožnikove pogodbe iz določbe prvega odstavka 110. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno razsodilo, ko takšnih dejstev pri sprejeti odločitvi ni upoštevalo.

Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP ugodilo tožnikovi pritožbi in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka tožniku dne 20.7.2005. Ugotovilo je, da tožniku še vedno traja delovno razmerje pri toženi stranki z vsemi dajatvenimi pravicami ter vpisom zaostale delovne dobe v delovno knjižico, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

Ker je tožnik s svojimi zahtevki v celoti uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, ki jih je imel z zastopanjem po pooblaščencu pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z dejansko potrebnimi opravili zastopanja in veljavno Odvetniško tarifo (OT - Ur. l. RS, št. 67/03). Tako mu je priznalo za tožbo 300 točk, za udeležbo na pripravljalnem naroku in prvem naroku glavne obravnave dne 24.10.2006 300 točk in za udeležbo na naroku dne 23.11.2006 150 točk, to je skupaj 750 točk, kar ob vrednosti 110,00 SIT za točko, ki je veljala v času odločanja pred sodiščem prve stopnje ter 20 % DDV znaša 99.000,00 SIT, k tem znesku mu je priznalo še materialne stroške v znesku 1.650,00 SIT, to je skupaj stroške postopka na prvi stopnji v višini 100.650,00 SIT (sedaj 420,00 EUR), ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

Pritožbeno sodišče je priznalo tožniku v skladu s pritožbenim uspehom za pritožbo 375 točk, kar ob upoštevanju sedanje vrednosti točke 0,459 EUR in 20 % DDV znaša 207,00 EUR, nadalje še materialne stroške v višini 4,00 EUR, to je skupaj 211,00 EUR pritožbenih stroškov, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki, kot je tudi to razvidno iz izreka te sodbe.

Odločitev o stroških postopka ima podlago v drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

 


Zveza:

ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 86, 86/2, 110, 110/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM4NQ==