<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 1547/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.1547.2006
Evidenčna številka:VDS04021
Datum odločbe:21.06.2007
Področje:delovno pravo
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi

Jedro

Tožniku je bilo očitano, da v določenem roku ni prilagodil mesečnih izpiskov na način, kot je bil nastavljen plan. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana šele po poteku šestmesečnega roka od dneva, predvidenega za opravo te obveznosti, je tožena stranka z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi prekoračila šestmesečni objektivni rok, ki začne teči ob nastanku razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila vročena tožeči stranki dne 12.3.2005 in ugotovilo, da ji delovno razmerje pri toženi stranki dne 11.4.2005 ni prenehalo, ampak še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati delovno dobo v delovno knjižico, jo prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ji izplačati plače v višini, ki jo določa pogodba o zaposlitvi, od posameznih mesečnih neto zneskov plač izplačati zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznega zneska do plačila, od bruto plače pa odvesti ustrezne davke in prispevke.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje trdi, da je presojalo naravo očitanih kršitev, moralo pa bi vsebinsko presojati resnost in utemeljenost odpovednega razloga. Predlagani dokazi niso bili izvedeni, šele na njihovi podlagi pa bi se lahko ugotovilo, ali je tožeča stranka kršila pogodbene obveznosti. Prvostopenjsko sodišče ni ocenilo izpovedbe priče M. S., ki je ključnega pomena za ugotovitev, ali je tožeča stranka kršila pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka dne 19.1.2005 ni obvestila B. L., da je pripravila predlog nove klasifikacije in da bo za izvedbo potrebno dopolniti računalniški program. V potrditev teh navedb ni predlagala zaslišanja takratnega direktorja. Priča M.S. je izpovedal o pritožbah zaposlenih, češ da klasifikacija ni bila narejena, in da ga je takratni direktor spraševal, kdaj naj bi tožeča stranka naredila klasifikacijo. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je verjelo pavšalnim navedbam tožeče stranke, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči in na podlagi česa je zaključilo, da je za izdelavo klasifikacije potrebno računalniško deprogramiranje. Nadalje je le pavšalno navedlo, da je sledilo prepričljivi izpovedbi tožeče stranke, da v Podpeči ni bilo samostojnega sistema. Pri tem ni jasno, na podlagi katerih dokazov je sklepalo, da je tožeča stranka storila vse, da bi vzpostavila delovanje sistema K. v Podpeči in da razlogi za nedelovanje tega sistema niso bili na njeni strani. Tožena stranka je v zvezi s tem predlagala zaslišanje vodje komerciale M. M. in računovodkinj S. J. in I. Ž. Tožeča stranka je izpovedala, da je računovodja razpolagal s tiskanimi navodili, a le-teh ni predložila, niti ni zahtevala, da jih predloži tožena stranka. Ker tožeča stranka po prejemu obvestila o možni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni storila ničesar oz. ni niti začela opravljati dela, je bil podan razlog za izredno odpoved (pravilno: redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti). Tožena stranka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi ovrgla njene navedbe ter poudarja, da je dokazno breme na delodajalcu. Nobena od predlaganih prič v zvezi z nedelovanjem sistema v Podpeči se ni nahajala na tej lokaciji in nima strokovnega znanja iz računalništva. Nova klasifikacija se nikoli ni implementirala. Sodelovanje pri izdelavi materialnega obračuna ni v opisu del in nalog tožeče stranke, sicer pa je slednja pri tem sodelovala največkrat na lastno pobudo. Tožeči stranki ni bilo ponujeno drugo delovno mesto kot to predvideva ZDR. Tožeča stranka predlaga, da se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi tako izvedenega preizkusa je prišlo do ugotovitev, pojasnjenih v nadaljevanju.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, češ da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče je namreč pojasnilo vse razloge, na katere je oprlo svojo odločitev, zato je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe.

Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je bila tožeči stranki dne 11.3.2005 pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v primeru nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno (na to se v uvodu sklicuje tudi predmetna odpoved), ali v primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alinea 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002).

Iz predmetne odpovedi izhaja, da tožeča stranka ni pripravila skupin izdelkov oz. nove klasifikacije skupin, ni prilagodila mesečnih izpiskov na način, kot je bil nastavljen plan za leto 2004 s strani takratnega direktorja, ni vzpostavila računalniškega sistema K. v Podpeči in računovodji ni dala ustreznih navodil, da bi lahko ta sam naredil materialni obračun. Pritožba se zmotno sklicuje, da je prvostopenjsko sodišče presojalo le naravo očitanih kršitev, ne pa resnosti in utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer v nadaljevanju zatrjuje, da je bil razlog za izredno odpoved (tožeči stranki je bila sicer podana redna odpoved iz razloga nesposobnosti) v tem, da tožeča stranka po prejemu obvestila o možni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni storila ničesar oz. ni niti začela opravljati dela. Ker je v obrazložitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko navedeno, da tožeča stranka ni opravila oz. ni niti začela opravljati zgoraj navedenih nalog, je prvostopenjsko sodišče pravilno razlogovalo, da je takšno obrazložitev šteti kot očitek kršitve pogodbenih obveznosti, kar pa predstavlja krivdni odpovedni razlog po 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Glede na to, da je bila tožeči stranki pogodba odpovedana iz razloga nesposobnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je potrebno z namenom ugotovitve (ne)zakonitosti predmetne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v postopku presoditi naravo očitanih kršitev - dejanski stan kršitve pogodbene obveznosti je namreč lahko posledica voljnega ravnanja delavca (kar je razlog za odpoved iz krivdnega razloga), lahko pa je tudi odraz delavčeve nesposobnosti (kar je razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti).

Navedbe pritožbe, ki se nanašajo na pomanjkljivo izveden dokazni postopek, so neutemeljene. Pritožbeno sodišče na tem mestu v celoti povzema dejanske in pravne razloge iz izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje o odločilnih dejstvih raziskalo pravilno in popolno, glede vsake posamezne očitane kršitve pa je v obrazložitvi sodbe tudi podrobno pojasnilo, zakaj je ni mogoče šteti kot resen in utemeljen odpovedni razlog. Pritožba prav tako zmotno očita, da prvostopenjsko sodišče izpovedbe priče M. S. ni ocenilo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je na podlagi izvedenega dokaznega postopka štelo za dokazana dejstva, o katerih sta izpovedala tožeča stranka ter nekdanji direktor tožene stranke B. Ž., ne pa dejstva, o katerih je izpovedala priča M. S. Takšna dokazna ocena je podana skladno z načelom proste presoje dokazov (7. člen ZPP), ki določa, da sodišče o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odloči po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom izpodbijane sodbe, da tožeča stranka nove klasifikacije skupin sploh ni mogla izvesti, saj ji je to onemogočal neustrezen računalniški program, o čemer pa je tožeča stranka toženo stranko obvestila. Glede nadaljnjega očitka, da tožeča stranka ni prilagodila mesečnih izpiskov na način, kot je bil nastavljen plan za leto 2004, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je bil rok za izvršitev te naloge do 31.5.2004, zato je pretekel objektivni rok za podajo odpovedi iz tega razloga, saj mora v skladu s 5. odstavkom 88. člena ZDR delodajalec podati redno odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (predmetna odpoved je bila podana šele 11.3.2005). Tudi glede očitka, da tožeča stranka ni vzpostavila računalniškega sistema Krmar v Podpeči, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da so bili razlogi za izpade sistema v nedelovanju internetne povezave, ki pa jo zagotavljata SIOL in Telemach, zato na slednje tožeča stranka ni imela nobenega vpliva. Ker je bila pogodba o zaposlitvi tožeči stranki odpovedana po 2. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR, pa velja poudariti, da tožena stranka v postopku sploh ni dokazovala, da je nevzpostavitev sistema posledica nesposobnosti tožeče stranke pri opravljanju svojih pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je sicer potrebno dokazati za ugotovitev resnosti in utemeljenosti tovrstnega odpovednega razloga. Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka v zvezi s tem očitkom predlagala zaslišanje treh prič (M., J., Ž.), vendar sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo. Zaslišanje M. M. je tožena stranka sicer predlagala v odgovoru na tožbo, vendar le pavšalno in ni opredelila, kaj konkretno naj bi ta priča izpovedala, namesto zaslišanja priče S. J. pa je na naroku dne 15.11.2005 predlagala pričo I. Ž. S tem, ko prvostopenjsko sodišče teh prič ni zaslišalo, ni dejansko stanje v tem delu izpodbijane sodbe v ničemer nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno, saj je priča M. S. pojasnil, da je izmed delavcev, ki so se pritožili, da tožeča stranka ni vzpostavila sistema v Podpeči, delala v Podpeči le N. M., zaslišanja slednje pa tožena stranka ni predlagala. Glede nadaljnjega očitka, da tožeča stranka računovodji ni dala ustreznih navodil, da bi lahko ta sam naredil materialni obračun, izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka aktivno sodelovala pri izdelavi tega obračuna ter v razlogih med drugim povzema njeno izpovedbo, da je računovodja razpolagal s tiskanimi navodili za izdelavo obračuna, ki pa so bila tudi vključena v računalniški sistem. Pritožba navaja, da tožeča stranka teh pisnih navodil ni predložila, niti ni tega zahtevala od tožene stranke, vendar je ta očitek neutemeljen, saj je dokazno breme v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delodajalcu (2. odstavek 83. člena ZDR).

Skladno z vsem zgoraj navedenim je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je predmetna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala resnosti in utemeljenosti odpovednega razloga iz 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Tožbenemu zahtevku za razveljavitev predmetne odpovedi, vtoževani reintegraciji in reparaciji ter zahtevku za vpis delovne dobe v delovno knjižico je zato z izpodbijano sodbo utemeljeno ugodeno.

Ker so s pritožbo uveljavljani razlogi tako neutemeljeni, bistvene kršitve določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, pa pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi niso bile ugotovljene, je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/5, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM2OA==