VDS sodba Pdp 1282/2006

Jedro

Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izreka izpodbijane sodbe ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 24.1.2005 nezakonita. V 2. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 11.6.2003, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji izplačati denarne prejemke iz delovnega razmerja, kot če bi delala, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po odvodu davkov in prispevkov ter ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo, v 8 dneh in pod izvršbo. V 3. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v višini 279.050,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek tožnice zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove nima obrazložitve. Prav tako ni podan vsebinski razlog za zavrnitev zahtevka, saj je bilo dokazano, da tožnica ni dosegala plana. S tem, ko so določena opravila opravili direktor oziroma drugi komercialisti, so v bistvu tožnici pomagali k boljšim rezultatom, saj se je tudi to delo upoštevalo pri realizaciji plana za področje strojegradnje in sevalnega ogrevanja. Dejstvo je, da tožnica tri meseca ni dosegala plana oziroma je bilo doseganje plana minimalno, objektivnih razlogov za nedoseganje plana pa tožnica ni navedla. Tožena stranka je tožnici kot nesposobnost očitala tudi prekoračitev pooblastil in nepooblaščeno vpisovanje podatkov v knjigo pošte, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Poleg tega sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka tožnici ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo v smislu 90. člena ZDR. Ker je tožnica podpis te pogodbe odklonila, ni upravičena do priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja. Če bi pogodbo podpisala, bi prejela plačo po tej pogodbi, zato bi bila eventualno upravičena le do razlike v plači.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obrazložena in zato, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnica ni dosegala pričakovanih rezultatov dela na področju trženja, kar je bil eden od razlogov za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V zvezi z očitkom tožene stranke, da je tožničina nesposobnost izkazana tudi s tem, da je samovoljno spremenila poslovno odločitev in da je nepooblaščeno vpisovala dokumente v knjigo prispele pošte, je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da navedena ravnanja ne predstavljajo razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Razen tega je ugotovilo tudi, da je bila tožnica pristojna za spremembo plačilnih pogojev in da ni nepooblaščeno vpisovala dokumentov v knjigo prispele pošte.

Pritožbeno sodišče v pretežni meri soglaša z gornjimi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 24.1.2005 (A14) pisno obrazložena, tako da tožena stranka ni kršila določbe drugega odstavka 86. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da jo tožena stranka podaja iz razloga nesposobnosti, ker tožnica ni dosegala pričakovanih rezultatov dela niti ni navedla nobenih objektivnih okoliščin za nedoseganje plana. Poleg tega je iz te redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je zakoniti zastopnik tožene stranke tožnici vročil pisno obdolžitev z navedbo razlogov, zaradi katerih se ugotavlja, da tožnica ne dosega pričakovanih rezultatov dela. V pisni obdolžitvi z dne 10.1.2005 (A11) so podrobno opredeljeni podatki, na podlagi katerih je tožena stranka prišla do zaključka, da tožnica ne dosega plana oziroma zastavljenih ciljev na področju trženja. Glede na navedeno po stališču pritožbenega sodišča izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni neobrazložena, torej iz tega razloga ni nezakonita.

Odpovedni razlog nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, je subjektivno pogojen odpovedni razlog, ki se izkazuje v odnosu delavca do opravljanja določenega dela. Odpovedni razlog nesposobnosti, ker delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona), zaradi česar delavec ne izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja pa je razlog objektivne narave, saj izvira iz spremenjenih pogojev za opravljanje dela, ki so opredeljeni bodisi z zakonom ali na zakonu temelječem izvršilnem predpisu. Odpovedni razlog nesposobnosti pa je potrebno ločevati od krivdnega razloga po 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, kjer je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. Ta nezmožnost oziroma premajhna zmožnost se odraža v nedoseganju pričakovanih rezultatov dela.

Kot je bilo že ugotovljeno, je bila podana tožnici redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnica ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov, zato ker dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno. To njeno nesposobnost je tožena stranka dokazovala s tem, da tožnica ni dosegala plana na področju trženja, da je samovoljno spremenila poslovno odločitev (spremenila je plačilne pogoje pri stranki) in da je nepooblaščeno vpisovala dokumente v knjigo prispele pošte. Glede na zgoraj navedene razlike med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je potrebno v vsakem primeru posebej presojati ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec ne more delavcu podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so opredeljene v 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da samovoljno spreminjanje poslovne odločitve in nepooblaščeno vpisovanje dokumentov v knjigo prispele pošte ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj bi ta ravnanja pomenila kvečjemu kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alinei prvega odstavka 88. člena. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo, da je bila tožnica pristojna za spreminjanje plačilnih pogojev, kar izhaja tako iz tožničine izpovedbe kot tudi iz izpovedbe M. Z., ki je bil v spornem obdobju tožnici nadrejeni delavec. Tudi v zvezi z očitkom, da naj bi tožnica nepooblaščeno vpisovala podatke v knjigo prispele pošte, je sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze utemeljeno zaključilo, da so podatke v to knjigo vpisovali vsi, pri čemer pa tožnica nikoli ni bila opozorjena, da teh podatkov ne bi smela vpisovati v knjigo prispele pošte. Tožena stranka ni predložila nobenih dokazov o tem, kdo bi moral vpisovati podatke v knjigo prispele pošte in kako se je to opravilo dejansko izvajalo v praksi. Zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 23.8.2005, je v zvezi s tem pojasnil le, da se mu ne zdi primerno, da je tožnica v knjigo prispele pošte sama vpisovala svojo pošto. Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi), ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da tožnica ni dosegala pričakovanih rezultatov na področju trženja in sicer glede doseganja plana na področju strojegradnje in sevalnega ogrevanja za mesece avgust, september in oktober 2004. Iz dokaznega postopka izhaja, da so na področju strojegradnje in sevalnega ogrevanja poleg tožnice delali tudi nekdanji direktor tožene stranke in nekdanji šef tožnice, včasih pa tudi drugi komercialisti, pri čemer pa tožena stranka ni izkazala, kolikšno realizacijo plana bi morala doseči tožnica sama. To ne izhaja niti iz plana prodaje za leto 2004 (A17), kjer so zbrani podatki o poslovnem načrtu, operativnem načrtu in fakturirani realizaciji za celotno področje strojegradnje in sevalnega ogrevanja. Razen tega je iz izpovedbe, ki jo je nekdanji šef tožnice M.Z. podal na glavni obravnavi dne 6.6.2006, razvidno, da z zatrjevanim nedoseganjem plana tožnice v obdobju od avgusta do oktobra 2004 ni bil seznanjen, pri čemer je še pojasnil, da nedoseganje realizacije v določenem obdobju ni bilo nič posebnega, zato ker so realizacijo spremljali po fakturiranju realizacije. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tožena stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da je bil razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici takšne narave, da je bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki (člen 88/2 ZDR).

Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da tožnica ni upravičena do vseh pravic iz delovnega razmerja, ker ni podpisala nove pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila ponujena s strani tožene stranke skupaj z odpovedjo tedaj veljavne pogodbe o zaposlitvi. Če se v sodnem postopku ugotovi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, delavec pa nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, delavec lahko utemeljeno zahteva tako reintegracijo kot reparacijo in sicer zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca. Delavec ima v skladu z določbo 90. člena ZDR pravico odkloniti podpis nove pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne more šteti v njegovo škodo, če v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker spada predmetni individualni delovni spor med spore o prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka z ozirom na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) sama krije svoje stroške postopka v zvezi s pritožbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 96/2007
• VDS sklep Pdp 1547/2006
• VDS sodba Pdp 1161/2006