VDS sodba Pdp 1114/2006

Jedro

Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 20.3.2006 nezakonita, tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, tožena stranka ga je dolžna pozvati nazaj na delo, v roku 8 dni. Toženi stranki je naložilo, da mu je za čas od 4.6.2006 dalje dolžna vpisati delovno dobo, ga prijaviti v zavarovanje ter mu obračunati in izplačati plačo za čas od 4.6.2006 do vrnitve na delo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne plače za pretekli mesec. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 146.423,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v roku 8 dni.

Zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da zahtevek zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje graja predvsem iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je zaslišanje delavcev tožene stranke iz poslovne enote za reprodukcijo, kjer je bil zaposlen tudi tožnik. Bistvo tega dokaznega predloga je bilo, da dokaže zmanjšani obseg dela v enoti reprodukcija, kjer je bilo dejansko manj dela na izobrazbeni profil tožnika oziroma so ta dela lahko opravljali le veterinarji. Pri oceni razlogov je sodišče prve stopnje neutemeljeno izhajalo zgolj iz ocene, da je povišanje indeksa plač na ravni celotne firme razlog neutemeljenosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče samo ugotavlja, da je tožena stranka iz naslova storitev za MKGP - VURS do 28.2.2006 ustvarila le 8,64 % (55,97 % v istem obdobju leta 2005). To jasno kaže, da so bili razlogi za odpoved resni in utemeljeni. Glede zaključka sodišča, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku ponudila sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi, navaja, da je zaslišani direktor jasno izpovedal, da je tožniku ponudil drugo delo, vendar ga je le-ta odklonil. To pa bi lahko izpovedale le s strani tožene stranke predlagane priče. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo poslovnih razlogov, da se tožniku redno odpove pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, čeprav se je zmanjšal obseg dela na oddelku reprodukcije. Poleg tega so se pri toženi stranki povečali dohodki zaposlenih, kar kaže, da ne držijo trditve tožene stranke o zmanjšanem obsegu dela. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka ni dokazala, da je preverila, ali je moč tožnika zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, zato je zahtevku v celoti ugodilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje.

Po določbi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v 2. odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V 3. odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V 5. odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30-ih dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga.

Tožena stranka je tožnika dne 3.3.2006 v skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZDR obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga, dne 13.3.2006 pa mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnik je pri toženi stranki opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu veterinarski tehnik - teren in osemenjevanje. Na navedenem delovnem mestu so opravljali delo poleg tožnika še trije veterinarski tehniki. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka je tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ugotovila, da je na delovnem mestu veterinarski tehnik zaposlenih preveč delavcev (eden). Iz izpovedi direktorja tožene stranke M. I. K. izhaja, da je izbiro med štirimi delavci opravil na podlagi 100. člena ZDR. Pri tem je ugotovil, da so po kriterijih vsi delavci enaki, zato se je enostavno odločil za tožnika.

V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika je odpovedne razloge, pravice in obveznosti delodajalca ter postopek odpovedi določal ZDR, določbe v zvezi s tem pa so vsebovale tudi Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPgd, Ur. l. RS, št. 40/97) in nekatere KP dejavnosti. Po dosedanji praksi pritožbenega sodišča uporaba kriterijev iz kolektivne pogodbe pri individualni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila delodajalčeva dolžnost. Vendar pa je Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 429/2006 z dne 27.2.2007 v zvezi z zadevo opr. št. Pdp 1101/2004 z dne 5.5.2006 zavzelo stališče, da novi ZDR ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. ZDR kljub drugačnemu izhodišču tudi ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Zato je pri odpovedi takšnemu številu delavcev načeloma vendarle potrebno izhajati iz določb 17. člena SKPgd, zlasti v primeru, ko se delodajalec za uporabo kriterijev odloči sam. V tem primeru mora kriterije uporabiti na način, določen v kolektivni pogodbi. Ravno z uporabo v naprej določenih kriterijev predvidenih za nedoločen krog oseb, se tudi pri izbiri posameznega delavca, ki mu je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko delodajalec uspešno brani očitkov šikane in diskriminacije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave v skladu s kriteriji iz KP, saj se je za odpoved pogodbe o zaposlitvi za tožnika odločila iz razloga, ker se je, kot je izpovedal direktor tožene stranke, za enega moral odločiti, zato v konkretnem primeru niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Protispisna je pritožbena navedba, da je direktor tožene stranke jasno izpovedal, da je tožniku ponudil delovno mesto, ki ga je izrecno odklonil. Le konkretna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v skladu z 90. členom ZDR pomeni, da delodajalec delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Tako tudi izvedba dokaza z zaslišanjem predlaganih prič (sodelavcev tožnika) v zvezi z zmanjšanjem obsega dela, kot tudi ponudbo nove zaposlitve, ne bi doprinesla k drugačni odločitvi.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe in ker s pritožbo ni uspela je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 585/2006
• VDS sodba Pdp 6/2006
• VDS sodba Pdp 913/2005