<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 219/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.219.2005
Evidenčna številka:VDS03998
Datum odločbe:13.12.2006
Področje:zdravstveno zavarovanje
Institut:nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo

Jedro

Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. 220000-2003-5059 z dne 24.11.2003 in z dne 21.10.2003, ter da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 5.10.2003 do 27.11.2003.

Zoper sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil tožnik v podjetju direktor in edini zaposleni, kar pomeni, da je moral opravljati vsa dela, ki so navedena v izjavi o varnosti z dne 30.10.2001 (priloga A/10 sodnega spisa). Sodišče je prezrlo, da se tožnikovo zdravstveno stanje dne 1.10.2003, ko je bil nazadnje pregledan pri specialistu, ni izboljšalo, zaradi česar je specialist odredil kirurški poseg z namenom sanirati poškodbo. Dne 5.10.2003 je bilo tožnikovo zdravstveno stanje enako kot pred tem dnem, poškodba ni bila sanirana, pozdravljena, zato je zdravstveno stanje utemeljevalo bolniški stalež tudi po 4.10.2003. Pri tem je irelevantna količina umskega oz. fizičnega dela na tožnikovem delovnem mestu, saj je bilo delo nespremenjeno v celotnem obdobju, kar pomeni, da tožnik dela, ki ga ni mogel opravljati pred 4.10.2003, ni mogel opravljati tudi po tem datumu. Mnenje zdravniške komisije, da pri tožniku ni prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo podaljšanje bolniškega staleža, je napačno, saj za podaljšanje bolniškega staleža zadostuje, da se zdravstveno stanje ni izboljšalo, kar pa je razvidno iz dejstva, da je bil odrejen kirurški poseg.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopkovne določbe, na katere se pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP).Zmotno pa je uporabilo tudi materialno pravo, na kar se pravtako pazi po uradni dolžnosti.

Pravno podlago predstavljata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 s spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ) in na njegovi podlagi sprejeta Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS št. 79/94 s spremembami; v nadaljevanju: Pravila).

Ob odločanju o začasni nezmožnosti za delo je potrebno izhajati iz pogojev dela, ki ga je v relevantnem obdobju opravljal zavarovanec. Iz že citirane izjave o varnosti izhaja, da je tožnik v okviru svoje dejavnosti z vozilom (tovornim, osebnim, kombiniranim) v tujini prevzemal blago, opravljal formalne postopke v zvezi s carino, blago prepeljal v skladišče, kjer ga je razložil in zložil v regale. Po naročilih kupcev je nato blago pripravil za prodajo (prepakiranje, etiketiranje) in ga prepeljal do kupcev, kjer ga je razložil. Ob tem je opravljal tudi komercialni del poslovanja (sprejemanje naročil, pogajanja in sklepanje pogodb). Pri oddajanju plovil pa je plovilo tehnično pregledal, po potrebi popravil in očistil, dopolnil opremo, gorivo in vodo ter z najemnikom opravil poskusno plovbo. Da je vsa ta dela moral opravljati tožnik osebno, izhaja iz 6. strani izjave o varnosti - št. zaposlenih pri delodajalcu (1 - moški). S tem v zvezi je protispisna ugotovitev sodišča, da iz predložene izjave o varnosti izhaja, da večino del tožnika ne predstavlja fizičnih del, ampak naj bi šlo za delo v pisarni, kar naj bi izhajalo prav iz izjave o varnosti, ter nadaljnja ugotovitev sodišča, da je tožnik le zatrjeval, da mora vse delo, ki se opravlja v podjetju, opravljati sam, česar pa naj ne bi dokazal. V tem delu zato obstoji o odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini izjave o varnosti in med samo izjavo o varnosti, zaradi česar se sodbe v tem bistvenem delu ne da preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz obrazložitve sodbe (2. odst. na 4. str., 1. odst. 5. str.) tudi izhaja, da je sodišče izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da je potrebno ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo upoštevati zgolj posamezne delovne naloge v okviru celotnega dela, ki ga zavarovanec opravlja in ki jih je pojmovalo kot pretežne, ne pa celotnega dela. Pritožbeno sodišče zato opozarja, da je ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja, t.j. z vsemi delovnimi nalogami, ki sodijo v opis del. Ali, povedano drugače: če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega dela delovnega procesa. V že navedenih zakonskih in podzakonskih predpisih, veljavnih v času toženčevega postopka, namreč za drugačno stališče ali razlago ni podlage.

V konkretnem primeru to pomeni, da bo sodišče v ponovljenem postopku moralo upoštevati vsa, tako fizična, kot tudi intelektualna in administrativna dela tožnika, kot izhajajo iz izjave o varnosti in iz eventuelnih drugih dokazov o pogojih dela ter na podlagi takega izhodišča ob upoštevanju in oceni vseh dokazov pravilno ugotoviti pravno relevantna dejstva ter odločiti o vtoževani začasni nezmožnosti za delo. Ob tem pritožbeno sodišče še opozarja na pravilno stališče pritožbe, da začasna nezmožnost za delo, saj gre konkretno za vprašanje upravičenosti do podaljšanja le-te, ni odvisna od morebitnega nenadnega poslabšanja v zdravstvenem stanju, pač pa zgolj od vprašanja, ali se je zdravstveno stanje izboljšalo tako, da je prišlo do popolne (ali delne - za polovičen delovni čas) povrnitve delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje bo zato moralo najprej ugotoviti, ali se je tožnikovo zdravstveno stanje v pravno relevantnem obdobju (toliko) izboljšalo, da je bil sposoben opravljati vsa dela, ki spadajo v okvir delovnega procesa in šele nato o zadevi znova odločiti.

Sodišče druge stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka ne sme razveljaviti sodbe in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS št. 2/04; v nadaljevanju: ZDSS-1). Ker se zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka sodba v tem, za pravilno odločitev bistvenem delu, ne more preizkusiti in ker je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju že navedenih bistvenih dejstev izhajalo iz zmotnih materialnih izhodišč, pritožbeno sodišče takih nepravilnosti ne sme popraviti, saj bi bilo to v nasprotju z določbo 1. odst. 30. čl. ZDSS-1.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.

 


Zveza:

ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODkwOQ==