VDS sodba Psp 627/2005

Jedro

Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odločba toženca, št. 18-596305 oz. njegova odločba, št. P-596305, dopolni tako, da gre tožniku pravica do odmerjene starostne pokojnine v znesku 128.541,50 SIT tudi od 1.3.1996 ter da se po tem datumu izplačani zneski pokojnine poračunajo, ali pa, da je tožnik upravičen do odškodnine v znesku 3.408.127,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega premalo izplačanega zneska pokojnine, od zamude do plačila, vse v 8 dneh.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da toženec zavestno krši določbe 108. člena Zakona o obrambi kot tudi odločbo ministra za obrambo, št. 123-1753/96. Posebej zavestno pa krši svojo odločbo o odmeri pokojnine, št. 18.0596.305, ki jo je izdala Območna enota Novo mesto in ki jo je kot tako potrdilo Ustavno sodišče RS, z odločbo, št. U-1-29/96-39, z dne 8.5.1997. Pritožba nadalje poudarja, da je sodišče zmotno zaključilo, da tožnik ni vložil ustavne pritožbe, saj naj bi bilo to razvidno iz sklepa, Up-211/01-6 z dne 25.9.2003. Meni, da mu je toženec z odločbo P-596.305, odvzel že pridobljene pravice, priznane z odločbo, št. 180596.305, z dne 24.4.1996.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče dovolj popolno in pravilno ugotovilo bistvena dejstva ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni kršilo. Sodbo je obrazložilo z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče pa glede na pritožbena izvajanja dodaja naslednje.

V zadevi je sporno, ali pripada tožniku na novo odmerjena (višja) pokojnina od 1.11.2003 dalje, kot je odločil toženec v postopku, ki je tekel po uradni dolžnosti in v katerem je izdal prvostopenjsko odločbo s 5.11.2003 (z dokončno odločbo z dne 20.11.2003, zoper katero je v tem socialnem sporu vložena tožba, pa pritožbo zavrnil), ali pa že vse od 1.3.1996 dalje, za kar se v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in v pritožbi zavzema tožnik.

Nesporno je, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine po 108. členu Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/94 in spremembe - v nadaljevanju ZObr) ter da mu je toženec v postopku, pri njem končanem v letu 1997 (prvostopenjska odločba z dne 24.4.1996, v reviziji spremenjena z dokončno odločbo z dne 26.5.1997) priznal pravico do starostne pokojnine v določeni višini od 1.4.1996 dalje. Z dokončno odločbo z 26.5.1997, izdano v reviziji, pa je pokojnino odmeril po 44. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 in spremembe - v nadaljevanju ZPIZ) (posledično) v nižjem znesku od pokojnine, odmerjene s prej navedeno prvostopenjsko odločbo ter odločil, da se pokojnina po dokončni odločbi izplačuje od 1.6.1997 dalje. Zoper dokončno odločbo z 26.5.1997 je tožnik vložil tožbo, prvostopenjsko sodišče pa je s sodbo, št. Ps 701/97, z dne 19.8.1999, tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe ter na odločitev o višini starostne pokojnine in podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe in naložitev tožencu izdajo nove odločbe, zavrnilo. Tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, št. Psp 4/2000, z dne 7.12.2000 ter potrdilo prvostopenjsko sodbo. S tem je bilo torej v zadevi pravnomočno odločeno in je s tem postala pravnomočna tudi dokončna odločba z dne 26.5.1997. Vse navedeno je razvidno iz toženčevega spisa, št. 596.305, ki je priložen prvostopenjskemu sodnemu spisu. Le temu je priložen tudi spis prvostopenjskega sodišča, št. Ps 701/97, iz katerega glede na dopis Ustavnega sodišča RS prvostopenjskemu sodišču, št. Up-211/2001, z dne 18.4.2003 (na list. št. 34) sicer izhaja, da je tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča, št. Psp 4/2000 z dne 7.12.2000, vložil ustavno pritožbo. Odločitev Ustavnega sodišča RS o le-tej je v računalniški bazi odločb US RS in sicer je US RS s sklepom, št. Up-211/2001, z dne 25.9.2003 sklenilo, da se ustavna pritožba zoper sodbo VDSS, št. Psp 4/2000, z dne 7.12.2000, zavrže. Iz sklepa je razvidno, da je US RS ustavno pritožbo zavrglo zato, ker ustavni pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev (t.j. ni izkazal, da bi vložil revizijo zoper že navedeno sodbo pritožbenega sodišča na Vrhovno sodišče RS).

Vse navedeno pa za sedaj obravnavani socialni spor pomeni, da tožnik v njem ni izkazal, da bi bili že navedeni sodbi prvostopenjskega ter pritožbenega sodišča (št. Ps 701/97, z dne 19.8.1999 ter št. Psp 4/2000, z dne 7.12.2000) razveljavljeni; torej da o tožnikovi pokojnini iz 2. odst. 108. člena ZObr, do začetka učinkovanja odločbe US RS (o neskladnosti razlage 4. odst. 108. člena ZObr z Ustavo), št. U-I-61/00-19, z dne 18.9.2003 (Ur. l. RS, št. 97/2003), ne bi bilo pravnomočno odločeno. Zaradi vsega obrazloženega je za presojo izpodbijane sodbe pravno irelevantno že povzeto pritožbeno sklicevanje na sklep US RS, št. Up-211/2001-6, z dne 25.9.2003, prav tako pa so pravno irelevantna vsa ostala že povzeta pritožbena izvajanja. US RS je namreč v odločbi U-I-61/2000, z dne 18.9.2003, izrecno določilo tudi način izvršitve te odločbe in njene učinke (3. in 4. točka izreka odločbe). US RS je odločilo, da se pokojnina iz 2. odst. 108. člena ZObr, o kateri do začetka učinkovanja te odločbe (US RS) ni bilo pravnomočno odločeno, odmeri na način iz 2. točke izreka odločbe (3. točka izreka). V 4. točki izreka pa je odločilo, da mora toženec odmeriti pokojnino upravičencem do pokojnine iz 108. člena ZObr, ki niso zajeti v prejšnji (t.j. 3.) točki izreka, kar je, kot že obrazloženo, konkretnem primer, v skladu s to odločbo ter da gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu RS. Odločba je bila objavljena v Uradnem listu RS z dne 10.10.2003, kar pomeni, da gre upravičencem, ki so zajeti v 4. točki izreka odločbe US RS, novo odmerjena pokojnina od 1.11.2003 dalje, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče in enako pred njim toženec, ko je z odločbo z 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003.

Za presojo izpodbijane sodbe je pravno irelevantno tudi že povzeto pritožbeno sklicevanje na odločbo US RS, št. U-I-29/96-39, z dne 8.5.1997 (Ur. l. RS, št. 29/97), saj z navedeno odločbo US RS ni presojalo odločb toženca z dne 24.4.1996 in 26.5.1997, kar smiselno trdi pritožba in tudi ne določb ZObr, marveč 2. odst. 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 7/96), ki ga je razveljavilo. Določbe tega člena zakona pa se na tožnikov primer ne nanašajo, marveč na samozaposlene zavarovance.

Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom prvostopenjskega sodišča v zvezi s podrednim odškodninskim zahtevkom, da v zadevi ne gre za krivdno ravnanje toženca in tudi ne za njegovo nedopustno ravnanje, saj nedorečene določbe 4. odst. 108. člena ZObr zahtevajo razlago. Pravno možna razlaga, ki jo je zavzel toženec v dokončni odločbi z dne 26.5.1997 pa, četudi je US RS v že navedeni odločbi iz leta 2003 zavzelo drugačno razlago, ne pomeni odškodninske odgovornosti toženca.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in z dodatno obrazložitvijo - tudi glede pomena sklepa US RS, št. Up-211/2001, z dne 25.9.2003, potrdilo izpodbijano sodbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009