VDS sodba in sklep Psp 736/2005

Jedro

Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se se odločbi toženca št. 0 1 1046404 z dne 18.9.2003 in št. P-1046404 z dne 21.1.2004 spremenita tako, da se tožnici prizna pravico do invalidnine za telesno okvaro (v nadaljevanju: TO). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se citirane odločbe razveljavi in zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Obenem je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica po pooblaščencu. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 144. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Ob upoštevanju nespornega dejstva, da je pri tožnici podana 60 % TO zaradi bolezni, bi sodišče moralo ugotavljati dejansko stanje glede na pogoje, določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, sodišče pa določb, ki opredeljujejo pokojninsko dobo, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (pravilno: delovna leta), ni uporabilo. Sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je pri tožnici podana 60% TO, da je 30.3.2002 dopolnila 26 let starosti, in da je bila od 2.4.2002 dalje na podlagi 34. čl. ZPIZ-1 prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Delovna leta v celoti pokrivajo obdobje od dopolnjenega 26. leta starosti do nastanka TO. Glede na to, da tožnica izpolnjuje pogoje iz 144. čl. ZPIZ-1 in ker izpolnjuje pogoj delovnih let ter je bila zavarovana za ožji obseg pravic, bi prvostopno sodišče tožnici pravico do invalidnine za telesno okvaro moralo priznati.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in na podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi že po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), ni kršilo. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, zaradi česar pritožbeno sodišče dodaja le še naslednje.

Pravna podlaga je v že navedenem ZPIZ-1. Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za TO, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša TO najmanj 50% in če ima zavarovanec ob nastanku TO dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (2. al. 1. odst. 144. čl. ZPIZ-1). Zavarovanec, ki je pretežni del zavarovanja dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do invalidnine (8. odst. 34. čl. ZPIZ-1).

Glede na citirano pravno podlago, so do invalidnine za TO upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani (8. odst. 34. čl. ZPIZ-1) in pri katerih je podana TO (143. čl. ZPIZ-1) ter, v primeru, da je TO posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (2. al. 1. odst. 144. čl. ZPIZ-1) - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno; do invalidnine za TO okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.

Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je pravno relevanten in zato bistven razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka dejstvo, da je bila tožnica zavarovana za ožji obseg pravic (8. odst. 34. čl. ZPIZ-1) in ne dejstvo, da naj ne bi izpolnjevala pogoja delovnih let od dopolnjenega 26. leta starosti (dne 30.3.2002) do dneva nastanka TO (5.8.2002), kot to izpostavljajo pritožbene navedbe. Že tožnica sama navaja, da je bila v obdobju od 30.3.2002 do 5.8.2002 zavarovana za ožji obseg pravic (5. odst. pritožbe - list. št. 21), to pa izhaja tudi iz potrdila DURS, Davčni urad Celje, št. 452-02-/03-480-33-03-18 z dne 14.10.2003, o plači za odmero pokojnine, ki se nahaja v upravnem spisu. Glede na to tožnica sploh ni bila zavarovana za primer telesne okvare, zaradi česar je sodišče pravilno odločilo in tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrnilo.

Po 4. tč. 31. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/04; v nadaljevanju: ZDSS-1) revizija v socialnem sporu o pravici do invalidnine za TO ni dovoljena. To pomeni, da je pritožbeno sodišče na podlagi 5. tč. 31. čl. ZDSS-1 in v skladu z 32. čl. ZDSS-1 dolžno odločiti o dopustnosti revizije. Slednje pa je odvisno od ugotovitve, ali gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in od ugotovitve, ali sodba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po stališču pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru omenjeni pogoji niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi jasne zakonske ureditve pravilno odločilo. Odločitev o navedeni zadevi tudi ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Glede na takšno ugotovitev je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1892/2007
• VDS sodba Psp 113/99
• VDS Sodba Psp 12/95