VDS sodba in sklep Pdp 251/2006

Jedro

Tožena stranka je zoper tožnika (policista - javnega uslužbenca) uvedla disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker je imelo očitano ravnanje znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva po členu 310/2 KZ, se je tožena stranka sklicevala tudi na to, da narava kršitve in odmev v javnosti škodujeta ugledu policije in interesom službe. Tako sta izpolnjena oba pogoja za začasno odstranitev z dela po 1. odstavku 131. člena ZJU. Pri presoji zakonitosti tega ukrepa se ne ugotavlja, ali je delavec za očitano kršitev odgovoren ali ne, to je predmet disciplinskega postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Zavrne se zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke št. 3B-1-191-8/2005 z dne 21.3.2005 in št. 909-19/2005 z dne 29.3.2005.

Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 275,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Tožnik krije sam svoje stroške postopka."

Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 172,12 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa tožene stranke št. 3B-1-191-8/2005 z dne 21.3.2005 in št. 909-19/2005 z dne 29.3.2005. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 159.411,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2005 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi že opredelilo do vsebine očitane kršitve, ki pa ne more biti predmet razpravljanja v sporu o zakonitosti začasne odstranitve z dela. Pogoj za začasno odstranitev z dela je uvedba disciplinskega postopka zaradi težje kršitve delovne obveznosti. V nadaljevanju pritožba navaja, da je imel tožnik med najdenimi predmeti v posesti tudi eksploziv in druga bojna sredstva, ki jih tudi kot veteran vojne za Slovenijo ne bi mogel posedovati zakonito in zanje pridobiti orožne listine. Tožnikova prisotnost na delu bi po uvedbi disciplinskega postopka škodovala ugledu službe, v kateri je delal, saj je izpostavljena javnosti in je sama tista, ki odkriva in preprečuje kazniva dejanja. O tem je priča S.Č. prepričljivo izpovedoval. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in povrnitvijo stroškov postopka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je sklepa tožene stranke o začasni odstranitvi tožnika z dela razveljavilo, ker je prišlo do zaključka, da je tožnik veteran vojne za Slovenijo in je imel po Zakonu o orožju (Ur. l. RS, št. 61/2000, 73/2004) možnost v desetih letih po uveljavitvi zakona pridobiti orožno listino. Tožena stranka je za njegov status vedela. Med predmeti, ki jih je posedoval, so bili izključno taki, ki jih je pridobil v osamosvojitveni vojni (sledilo je tožnikovi trditvi) in ker rok za pridobitev orožnega lista še ni minil, protipravna hramba orožja ni izkazana.

Pritožbeno sodišče se s pravnim zaključkom sodišča prve stopnje ne strinja. Pri presoji zakonitosti začasne odstranitve delavca z dela zaradi uvedenega disciplinskega postopka se ne ugotavlja, ali je delavec odgovoren za očitano kršitev ali ne, zato je sodišče prve stopnje, ko se je spustilo v presojo odgovornosti tožnika za očitano kršitev, napačno uporabilo materialno pravo.

Pogoja za zakonito začasno odstranitev delavca z dela sta po določbi 1. odstavka 131. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 - 23/2005), ki je v spornem času še veljala, uvedba disciplinskega postopka za težjo kršitev delovne obveznosti in nevarnost, da bo delavčeva prisotnost na delu škodovala interesom službe ali ovirala potek disciplinskega postopka. Podobno določbo vsebuje 1. odstavek 95. člena Zakona o policiji (Zpol, Ur. l. RS, št. 49/98 - 50/2004), po katerem se delavec začasno odstrani z dela ali z delovnega mesta, če je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti ali če je zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 67. členu Zpol, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zoper tožnika je bil uveden s sklepom z dne 18.3.2005 disciplinski postopek za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po členu 310/II KZ. S sklepom z dne 21.3.2005 je bil začasno odstranjen z dela z obrazložitvijo, da narava kršitve in odmev v javnosti škodujeta interesom službe.

Kršitev, ki se je tožniku očitala, je opredeljena v 6. alineji 1. odstavka 99. člena Zpol - vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz 2. alineje 1. odstavka 67. člena tega zakona. Dejanje predstavlja po 2. odstavku 99. člena ZPol hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Dejanje iz 2. alineje 1. odstavka 67. člena Zpol pa je naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tožniku je bilo očitano, da ima njegovo ravnanje, storjeno z naklepom, znake kaznivega dejanja po 311/II členu KZ - to dejanje stori tisti, ki protipravno izdela, pridobi, hrani, proda, menja, vnese v državo ali iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali razstrelilne snovi ali kakšno drugo bojno sredstvo, katerih promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen. To kaznivo dejanje se preganja po uradni dolžnosti, tožnik pa naj bi ga storil naklepno.

Tožena stranka je torej zoper tožnika uvedla disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Zato je prvi pogoj za začasno odstranitev z dela izpolnjen. Ali je z očitanim ravnanjem izpolnjen dejanski stan kršitve delovne obveznosti ni odločilno, saj bo to predmet disciplinskega postopka.

Tožena stranka je tudi obrazložila okoliščine iz 1. odstavka 131. člena ZJU in sicer zakaj bi tožnikova prisotnost škodovala interesom službe. Priča S.Č. je pojasnila, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, da bi tožnikova prisotnost povzročila škodo, ki bi se izkazovala v slabem mnenju javnosti o policiji, če bi izvedela, da kot policist še vedno dela oseba, ki je bila v javnih medijih negativno predstavljena kot hranilec domače orožarne. Že sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da je za policista, ki je bil medijsko negativno predstavljen javnosti morda res bolje, da ne dela na delovnem mestu, pri katerem prihaja v stik z občani, da pa bi bila situacija drugačna, če bi bil medijsko predstavljen v drugačni luči. Pritožbeno sodišče s tem stališčem vsekakor soglaša, vendar pa je bistveno, kar je povedal priča S.Č. - podan je bil sum storitve kaznivega dejanja, kar je bilo dovolj, da se je tožena stranka v izogib kritiki javnega mnenja odločila za začasno odstranitev tožnika z dela. Upoštevati je treba, da se je storitev kaznivega dejanja očitala policistu, ki naj bi kazniva dejanja odkrival, preiskoval in preprečeval.

Ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 1. odstavka 131. člena ZJU v povezavi s 1. odstavkom 95. člena Zpol, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnika zavrnilo. V skladu s 154. členom ZPP je bilo potrebno spremeniti tudi stroškovni del izpodbijane sodbe tako, da tožnik svoje stroške postopka krije sam, toženi stranki pa jih je dolžan povrniti v višini 600 točk (300 za odgovor na tožbo in 300 za pristop na prvi narok) oziroma v višini 275,40 EUR.

Tožena stranka je uspela s pritožbo, zato je upravičena do povrnitve stroškov zanjo v višini 375 točk oziroma 172,12 EUR.

Ker gre v tem primeru za spor zaradi začasne odstranitve z dela, revizija po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) in ZPP ni dovoljena. Lahko pa jo pritožbeno sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1 dopusti. To lahko stori v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni določalo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za nobenega od naštetih primerov, zato revizije ni dopustilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 2136/94
• VDS sodba in sklep Pdp 1095/2005
• VDSS sodba Pdp 1109/2012