<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba in sklep Pdp 229/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS..PDP.229.2006
Evidenčna številka:VDS03967
Datum odločbe:25.01.2007
Področje:delovno pravo
Institut:dodatek k plači - vojak

Jedro

Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka spremeni tako, da se v celoti glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 13.6.2002 priznati dodatek za stalnost v višini 3 % osnovne plače, za čas od 6.11.2002 dalje pa v višini 3,5 % osnovne plače ter mu izplačati razliko v izplačevanem dodatku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne razlike plače dalje, to je od vsakega 5. dne v mesecu dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe."

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbi tožene stranke z dne 25.4.2003 in z dne 27.11.2002 (1. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 13.6.2002 priznati dodatek za stalnost v višini 3 % osnovne plače, za čas od 31.10.2002 dalje pa v višini 3,5 % osnovne plače ter mu izplačati razliko v izplačevanem dodatku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne razlike plače dalje (2. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za priznanje in izplačilo dodatka za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače za obdobje od 13.6.2002 do 30.10.2002 in za obdobje od 31.10.2002 do 6.11.2002 (3. točka izreka ). Odločilo je, da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 154.330,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo (4. točka izreka).

Zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oz. jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožniku pa naloži plačilo stroškov tožene stranke s pripadki. Navaja, da morata biti po določbi 1. odstavka 98. f člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS št. 82/94 in nadaljnji) za upravičenost do dodatka za stalnost podana naslednja pogoja: delavec mora biti pripadnik stalne sestave vojske in delati mora na vojaški dolžnosti vsaj pet let. Ni sporno, da je tožnik opravljal vojaško službo, pač pa je med strankama sporno ali je v obdobju od 5.11.1991 do 31.12.1992 in v obdobju od 1.10.1995 do 31.7.1999 sodil med pripadnike stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Navaja, da je sodišče samo ugotovilo, da v spornih obdobjih tožnik ni bil pripadnik stalne sestave slovenske vojske, ampak je organizacijsko spadal pod Ministrstvo za obrambo. Kljub temu je, sklicujoč se na 5. člen ZObr, ugotovilo, da je za upravičenost do dodatka za stalnost pomembno le ali opravlja vojaško službo. Poklicni vojak pomeni pripadnik stalne sestave vojske. Brez ustrezne obrazložitve se sklicuje na pojem vojaške službe. Opravljanje vojaške službe še ne pomeni hkrati pripadnost stalni sestavi vojske. Tožnik je v spornih obdobjih spadal pod upravni del Ministrstva za obrambo. Delavec, katerega dolžnost sodi v upravni del ministrstva, pravno in dejansko ne more biti pripadnik stalne sestave vojske. Tudi iz izpovedi priče A.L. izhaja, da delavci varnostno obveščevalne službe niso bili pripadniki stalne sestave SV. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče zahtevek zavrniti. Navaja, da je sodišče neutemeljeno prisodilo dodatek v višini 3,5 % od 31.10.2002 dalje. V obrazložitvi je zapisalo, da mu gre od 13.6.2002 3 % dodatek, in od 6.11.2002 3,5 % dodatek, glede na to, da je nastopil delovno razmerje 5.11.2002. V 3. točki izreka je sodišče zavrnilo dodatek v višini 0,5 % za obdobje od 13.6.2002 do 30.10.2002 in za obdobje od 31.10.2002 do 6.11.2002, kar pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. V kolikor bi tožniku upoštevali neprekinjeno delovno razmerje pri toženi stranki od 5.11.1991, bi mu šel dodatek v višini 3 % od 13.6.2002, 3,5 % pa od 6.11.2002. Posledično je nepravilno odločeno tudi v 3. točki izreka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 350. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal pravico do dodatka za stalnost na podlagi 98. f člena ZObr, ki določa, da pripadnikom stalne sestave vojske pripada za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let, dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Na dan 13.6.2002, ko je stopila v veljavo novela ZObr, se je ugotavljala delovna doba, ki jo je tožnik prebil na delu pri toženi stranki kot pripadnik stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Tožena stranka je tožniku ta status priznala le za čas od 1.1.1993 do 30.9.1995 ter za čas od 1.8.1999 do 13.6.2002 dalje. Za ostala obdobja (od 5.11.1991 do 31.12.1992 in za čas od 1.10.1995 do 31.7.1999) tožniku statusa osebe, ki ji pripada dodatek za stalnost, ni priznala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik sicer formalno ni bil pripadnik stalne sestave vojske, ker pa sporni dodatek ni vezan na organizacijsko strukturo posameznih dolžnosti, temveč je pomembno ali upravičenec do dodatka opravlja vojaško službo, je zahtevku delno ugodilo, upoštevajoč vso dobo, ko je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki.

Pogoj za pridobitev pravice do dodatka na stalnost je torej status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 5. člen ZObr, ki pojasnjuje pomen posameznih zakonskih pojmov. Pripadnik stalne sestave vojske je tista oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Formacijo sestavljajo poklicni pripadniki vojske - vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo ter v drugih državnih organih (13. točka 5. člena ZObr). V konkretni zadevi je sporno, ali je oseba na dolžnosti pomočnika načelnika za varnostne zadeve v 57. OBMŠTO in na delovnem mestu (dolžnosti) pomočnik načelnika za operativne zadeve v Izpostavi Obveščevalno varnostne službe v Generalštabu SV, pripadnik stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bila Varnostno obveščevalna služba organizacijska enota Ministrstva za obrambo, zato delavec, katerega dolžnosti sodijo v upravni del ministrstva, ne more biti pripadnik stalne sestave vojske. Delovna mesta izpostav OVS so opredeljena v formacijah, kot je razvidno iz listin v spisu, tožnik pa je bil v spornih obdobjih razporejen na formacijsko dolžnost, najprej v okviru varnostnega organa, nato pa izpostavi varnostnega organa. Ker je tožnik v spornih obdobjih opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, ki jo je vsekakor šteti med stalno sestavo slovenske vojske, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do dodatka za stalnost tudi za sporno obdobje pravilen. Utemeljeno pa opozarja pritožba, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo 3,5 % dodatek od 31.10.2002, namesto od 6.11.2002. Tožnik je s toženo stranko sklenil delovno razmerje z dnem 5.11.1991, zato je pridobil pravico do 3,55 % dodatka na stalnost z dnem 6.11.2002.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremenilo tako, da je tožniku priznalo dodatek na stalnost v višini 3 % od 13.6.2002, v višini 3,5 % pa od 6.11.2002 dalje. V ostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je s pritožbo uspela v neznatnem delu, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbenega postopka krije sama.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z 32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004) odločalo o tem, ali v tem delovnem sporu dopusti revizijo. Ker gre za zahtevek iz naslova dodatka za stalnost, ki ne presega zneska 1.000.000,00 SIT, revizija po določbah ZPP ni dovoljena (2. odstavek 367. člena ZPP). Lahko pa jo pritožbeno sodišče dopusti.

Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče lahko dopusti revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1). Po oceni pritožbenega sodišča v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov, zato se revizija zoper to sodbo ne dopusti.

 


Zveza:

ZObr člen 98 f, 98 f/1, 98 f, 98 f/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODg4MA==