VDS sklep Pdp 736/2006

Jedro

Četudi se je delavec ravnal po napačnem pravnem pouku, da lahko zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve zahteva pisno odpravo kršitev pri delodajalcu ter sodno varstvo, to ne pomeni, da so bili stroški sodnega postopka v smislu 155. člena ZPP potrebni. Zato mu jih tožena stranka ob zavrženju tožbe za razveljavitev pisnega opozorila ni dolžna povrniti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke in ji naložilo, da trpi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ker meni, da sodišče ni pravilno ravnalo, ko je odločilo, da tožeča stranka trpi svoje stroške postopka, ker z zahtevkom ni uspela. Navaja, da je sledila pravnemu pouku, ki ga je v opozorilu o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla tožena stranka. Ne glede na določilo 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), je vložila tožbo za razveljavitev izdanega opozorila, ker je ravnala po pravnem pouku. Stroški so ji nastali, ker jo je tožena stranka napotila na pot pravde. Pravni pouk je bil napačen oziroma nepotreben, zato so tožeči stranki nastali stroški po krivdi tožene stranke. Sodišče bi moralo odmeriti stroške, ki so ji nastali v tem postopku, saj so ji nastali zaradi ravnanja tožene stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zaradi razveljavitve opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izdanega na podlagi 1. odstavka 83. člena ZDR. ZDR v 204. členu namreč ne zagotavlja varstva pravic pri delodajalcu in samostojnega sodnega varstva v zvezi s pisnim opozorilom delodajalca o kršitvi delovnih obveznosti in možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje.

Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo tožeči stranki priznati stroške postopka iz razloga, ker je tožena stranka v pisnem opozorilu, izdanem na podlagi 1. odstavka 83. člena ZDR, dala pravni pouk, da v zvezi s tem pisnim opozorilom lahko tožeča stranka zahteva sodno varstvo. Napačen pravni pouk namreč ne pomeni, da so bili sodni stroški, ki jih je imela tožena stranka z vložitvijo tožbe, ki ni dovoljena in katero je moralo sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP zavreči, potrebni stroški postopka v smislu 155. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka, ker z zahtevkom ni uspela, kot to določa 1. odstavka 154. člena ZPP.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, za kar je imelo podlago v določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z 32. členom ZDSS-1 odločalo o tem, ali v tem delovnem sporu dopusti revizijo. Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče dopusti revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1). Ker v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov, je pritožbeno sodišče sklenilo, da se revizije zoper ta sklep ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1736/2003
• VDS sklep Pdp 983/2005
• VDS sklep Pdp 2250/2001