VDS sklep Pdp 754/2006

Jedro

Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka podala odgovor na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ne da bi od tožene stranke zahtevalo privolitev v umik tožbe, saj se tožena stranka do umika tožbe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko, bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavilo, poleg tega pa je sklenilo, da vsaka od pravdnih strank sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda sodbo zaradi odpovedi ter hkrati naloži tožeči stranki, da toženi stranki povrne stroške pritožbenega postopka oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je bila v individualnem delovnem sporu, ki je tekel pred prvostopenjskim sodiščem pod opr. št. II Pd 799/2005, sklenjena sodna poravnava. To sodno poravnavo sta sklenili N.K. kot tožeča stranka in Zavod za oskrbo na domu, Ljubljana, kot tožena stranka. V okviru te poravnave se je tožena stranka (tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu) zavezala umakniti tožbo in se hkrati odpovedala tožbenemu zahtevku, v tej poravnavi pa sta se pravdni stranki tudi dogovorili, da bosta trpeli vsaka svoje stroške postopka, ki se vodi pod opr. št. II Pd 799/2005. Ko je bila tožena stranka seznanjena z umikom tožbe tožeče stranke v zadevi II Pd 139/2006, je takoj obvestila pooblaščenko tožeče stranke, naj umik tožbe dopolni z izjavo o odpovedi zahtevka. Razen tega pa je obvestila sodišče prve stopnje, da tožeča stranka v tej zadevi ni ravnala v skladu s sodno poravnavo z dne 24.3.2006, sklenjeno v zadevi II Pd 799/2005. Glede na to je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu napačna. Poleg tega sodišče ni imelo pravico ustaviti pravdnega postopka, saj tožene stranke v dopisu z dne 31.3.2006 ni opozorilo na posledice molka, torej na določbo 188. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je napačno odločilo tudi o pravdnih stroških, saj se dogovor v sodni poravnavi z dne 24.3.2006, opr. št. II Pd 799/2005 nanaša le na stroške postopka v individualnem delovnem sporu opr. št. II Pd 799/2005.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004), v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP ni storilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 188. čl. ZPP, vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni imela odločilnega vpliva. Tako smiselno zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je sicer na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče tožbo tožeče stranke, v okviru katere je od tožene stranke vtoževala plačilo odškodnine v višini 3.600.000,00 SIT s pp in povrnitev pravdnih stroškov, prejelo 31.1.2006. Tožba je bila oddana priporočeno na pošto dne 30.1.2006. Na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča opr. št. II Pd 139/2006 z dne 9.2.2006 je tožeča stranka dostavila dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo v višini 36.000,00 SIT. Predmetna tožba je bila vročena toženi stranki v odgovor skupaj s pozivom, da mora na tožbo odgovoriti v 30 dneh od njene vročitve in z opozorilom na posledice, če na tožbo ne bo odgovorila, oz. če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (1. in 2. odst. 277. čl. ZPP). Tožbo skupaj s pozivom na odgovor na tožbo je tožena stranka prejela 10.3.2006. Dne 31.3.2006 pa je sodišče prve stopnje prejelo izjavo tožeče stranke, s katero je umaknila tožbo z dne 30.1.2006.

Z umikom tožbe tožnik prekliče zahtevo za pravno varstvo v določenem sporu. Po 1. odst. 188. čl. ZPP lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka odgovorila na tožbo, bi moralo sodišče izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (3. odst. 188. čl. ZPP), ne pa umik tožbe pošiljati toženi stranki in od tožene stranke zahtevati, da sporoči, če z umikom soglaša. Tožena stranka namreč lahko nasprotuje umiku tožbe šele v primeru, da se pred umikom spusti v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka tožnika, v posledici česar predlaga zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka.

Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ki je po svoji vsebini sklep deklaratorne narave (pravne posledice umika nastopijo že s samo izjavo o umiku), ne da bi zahtevalo privolitev tožene stranke v ta umik. Ker sodišče prve stopnje navedenega ni storilo, temveč je toženo stranko pozvalo, da se o umiku tožnika izjavi, je kršilo določbo 1. odst. 188. čl. ZPP, vendar pa navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP), saj bi moralo sodišče prve stopnje, kot je bilo že ugotovljeno, takoj izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. Ob upoštevanju navedenega je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu izdati tudi sodbo na podlagi odpovedi tožbenemu zahtevku, ker naj bi bila v individualnem delovnem sporu opr. št. II Pd 799/2005 sklenjena sodna poravnava z dne 24.3.2006, v okviru katere se je v tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka zavezala podati umik tožbe z odpovedjo tožbenemu zahtevku.

Pravilna je sicer pritožbena navedba tožene stranke, da se sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških zaradi umika tožbe tožeče stranke v tem individualnem delovnem sporu ni moglo opreti na dogovor iz citirane sodne poravnave z dne 24.3.2006, saj je iz te sodne poravnave razvidno, da sta se stranki o stroških postopka dogovorili le v zvezi z individualnim delovnim sporom opr. št. II Pd 799/2005. Ker v tem individualnem delovnem sporu do umika tožbe tožeče stranke pravdnih stroškov ni priglasila nobena od pravdnih strank, sodišču prve stopnje o pravdnih stroških sploh ni bilo potrebno odločati. Ker pa je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških obeh strank kljub temu odločalo in sklenilo, da vsaka stranka sama krije pravdne stroške, zaradi tega ta del izpodbijanega sklepa ni nezakonit.

Ker niso bili podani niti pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 757/2003
• VSC sklep Cp 1004/2004
• VSL sklep II Cp 4843/05