VDS sklep Pdp 1086/2005

Jedro

V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je tožena stranka prenehala obstajati (npr. izbris iz sodnega registra) že pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP. Zato lahko sodišče tožbo zavrže, ne da bi pred tem tožečo stranko pozvalo k spremembi naziva drugotožene stranke. Določila ZPP o nadaljevanju postopka se lahko uporabijo le, če je pravna oseba prenehala obstajati tekom postopka, v posledici česar sodišče postopek v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP prekine in ga na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP nadaljuje potem, ko postopek prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe oziroma, ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Če tožena stranka preneha obstajati pred vložitvijo tožbe, niso podani pogoji za prekinitev postopka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper drugotoženo stranko.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj ne vsebuje razlogov o naslednjih odločilnih dejstvih : opravilna številka sklepa, s katerim je Okrožno sodišče v Mariboru izbrisalo drugotoženo stranko iz sodnega registra, kdaj je bil takšen sklep izdan, kdaj je postal pravnomočen, kdaj je bil objavljen v Uradnem listu RS ter kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Če je sklep o izbrisu drugotožene stranke iz sodnega registra postal pravnomočen in bil objavljen v Uradnem listu RS po dnevu vložitve predmetne tožbe, le-te ni mogoče zavreči. V primeru prenehanja stranke tekom pravdnega postopka na podlagi samega zakona namreč nastopijo pravne posledice prekinitve postopka, ki se nato na predlog tožeče stranke lahko nadaljuje zoper morebitne pravne naslednike izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa storilo tudi drugo bistveno kršitev določb postopka, ki je odločilno vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Če je menilo, da drugotožena stranka ni sposobna nastopati kot stranka, bi moralo tožečo stranko s sklepom, izdanim na podlagi 81. člena ZPP primarno pozvati na odpravo pomanjkljivosti z navedbo ustreznih ukrepov, da bi se postopek lahko nadaljeval s sposobno stranko. Takega sklepa prvostopenjsko sodišče ni izdalo, čeprav v obrazložitvi izpodbijanega sklepa to sicer neobrazloženo navaja. Tako ni navedlo, kdaj naj bi takšen sklep izdalo in kdaj naj bi ga tožeča stranka prejela, kar predstavlja drugo bistveno kršitev določb postopka, ki je odločilno vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje poziva na popravo tožeči stranki ni izdalo oz. ga pooblaščenec tožeče stranke ni prejel. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede tega ugotovilo zmotno. Tožeča stranka v pritožbi predlaga nadaljevanje pravdnega postopka zoper M.J., ki je pravni naslednik - družbenik drugotožene stranke. Le-ta je bila namreč na podlagi skrajšanega postopka v skladu s 398. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Ur. l. RS, št. 30/93 in nadaljnji) izbrisana iz sodnega registra s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 26.7.2004. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku se šteje, da so družbeniki izbrisane gospodarske družbe podali izjavo iz 1. odst. 394. člena ZGD, t.j. da prevzamejo morebitne preostale obveznosti izbrisane družbe. Štejejo se torej za pravne naslednike izbrisane družbe, upniki pa lahko svoje terjatve uveljavljajo zoper njih. Za primer, da bi sodišče druge stopnje predmetno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, pa pritožba predlaga, da sodišče to vlogo obravnava kot tožbo zoper navedenega pravnega naslednika drugotožene stranke. Glede zahtevka, dejstev in dokazov se tožeča stranka v celoti sklicuje na vsebino tožbe, ki je bila v tem postopku vložena dne 26.11.2004 in sicer v delu, kolikor se nanaša na drugotoženo stranko. Tožeča stranka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede odločilnih dejstev ugotovljeno pravilno in popolno, na njegovi podlagi sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna, zato sta tovrstna pritožbena očitka neutemeljena. Sodišče druge stopnje pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo s pritožbo uveljavljanih relativnih bistvenih kršitev postopka in absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, prav tako pa niso podane tiste bistvene kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Glede posameznih pritožbenih navedb pa sodišče druge stopnje podaja naslednja pojasnila.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 653/2004 z dne 21.2.2005 naložilo tožeči stranki, da je dolžna v roku 10 dni spremeniti naziv drugotožene stranke, za katero je ugotovilo, da je bila na podlagi 1. odst. 398. člena ZGD izbrisana iz sodnega registra. Tožečo stranko je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru na podlagi 5. odst. 81. člena ZPP tožbo zoper drugotoženo stranko zavrglo. Ker tožeča stranka ni postopala skladno s pozivom iz citiranega sklepa, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 13.7.2005 tožbo zoper drugotoženo stranko na podlagi 81. člena ZPP zavrglo.

Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe je materialnopravno pravilen. Iz centralne informatizirane baze podatkov sodnega registra izhaja, da je bila drugotožena stranka dne 31.8.2004 izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 26.7.2004, ki je postal pravnomočen dne 26.8.2004. V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Predmetna tožba je bila vložena dne 26.11.2004, t.j. po tem, ko je bila drugotožena stranka že izbrisana iz sodnega registra. Na tem mestu velja opozoriti na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 47/2001 z dne 22.8.2001, in v skladu s katerim pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka; če pa je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP. Upoštevaje citirano stališče Vrhovnega sodišča RS prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 21.2.2005 sploh ni bilo dolžno pozvati tožeče stranke k spremembi naziva drugotožene stranke, ampak bi lahko tožbo zoper drugotoženo stranko zavrglo že ob njenem predhodnem preizkusu.

Pritožba neutemeljeno očita, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker naj bi izpodbijani sklep ne vseboval razlogov o odločilnih dejstvih. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo tako dejansko kot pravno podlago za njegovo izdajo : zaradi tega, ker je drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra, je v skladu z 81. členom ZPP tožbo zoper njo zavrglo. Podatki, za katere pritožba zatrjuje, da bi morali biti tudi navedeni v izpodbijanem sklepu (opravilna številka in datum izdaje sklepa, s katerim je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra, kdaj je sklep postal pravnomočen, kdaj je bila družba izbrisana iz sodnega registra) se vpisujejo v sodni register in ker za te podatke v skladu z 7. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg - Ur. l. RS, št. 13/94 in nadaljnji) velja načelo javnosti, se šteje, da je bila tožeča stranka z njimi seznanjena. Sicer pa tožeča stranka v pritožbi sama priznava, da je po opravi poizvedb v sodnem registru izvedela, da je bila drugotožena stranka iz njega izbrisana.

Čeprav bi sodišče prve stopnje lahko - kot je bilo zgoraj obrazloženo -, tožbo zoper drugotoženo stranko zavrglo, ne da bi tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, pa je kljub temu potrebno zavrniti pritožbeni očitek, češ "da sodišče prve stopnje tožeče stranke s sklepom ni pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, da bi se postopek nadaljeval s sposobno stranko". V predmetni spis je namreč vložena vročilnica, iz katere izhaja, da je bil dne 22.2.2005 pooblaščencu tožeče stranke vročen drugopis sklepa z dne 21.2.2005, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da naj v roku 10 dni spremeni naziv drugotožene stranke, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila izbrisana iz sodnega registra. Pritožba zato zmotno navaja, da pooblaščenec tožeče stranke ni prejel poziva na popravo, ter v zvezi s tem neutemeljeno očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in relativno bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi odločilno vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Drugotožena stranka, ki je imela statusno-pravno obliko družbe z omejeno odgovornostjo, je prenehala obstajati po skrajšanem postopku. Na podlagi 456. člena ZGD se za postopek prenehanja d.o.o. po skrajšanem postopku smiselno uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi (394. do 398. člen). Tako je v 1. odst. 394. člena tega zakona med drugim določeno, da družba lahko preneha po skrajšanem postopku, če se predloži notarsko overjena izjava vseh delničarjev (oz. v obravnavanem primeru družbenikov), da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Čeprav iz sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 26.7.2004 izhaja, da prevzame obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane drugotožene stranke njen ustanovitelj M.J., pa pritožbenemu predlogu za nadaljevanje postopka zoper M.J. ni mogoče ugoditi. Določila ZPP o nadaljevanju postopka se namreč lahko uporabijo le v primeru, če je pravna oseba prenehala obstajati tekom postopka, v posledici česar sodišče postopek v skladu s 3. točko 1. odst. 205. člena ZPP prekine in ga na podlagi 1. odst. 208. člena ZPP nadaljuje potem, ko postopek prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Ker je drugotožena stranka prenehala obstajati že pred vložitvijo tožbe, v obravnavni zadevi sploh niso bili podani pogoji za prekinitev postopka, zato tudi nadaljevanje postopka v smislu določil 205. - 208. člena ZPP zoper M.J. ni mogoče.

Ker na podlagi vsega obrazloženega izpodbijani sklep temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in je tudi materialnopravno pravilen, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi z 366. členom in 353. členom ZPP).

Tožeča stranka je predlagala, da naj se v primeru zavrnitve pritožbe le-to obravnava kot tožbo zoper pravnega naslednika drugotožene stranke, upoštevaje pri tem zahtevek, dejstva in dokaze iz tožbe, ki je bila v predmetnem postopku vložena 26.11.2004. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se tožba lahko vloži le pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču prve stopnje, medtem ko sodišče druge stopnje v skladu s 35. členom ZPP odloča o pritožbah zoper prvostopenjske odločbe ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ne more pa prevzeti vloge prvostopenjskega sodišča. Ker je M.J. podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti drugotožene stranke, lahko tožeča stranka v skladu z 2. odst. 394. člena ZGD do njega uveljavlja terjatve pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem prve stopnje v roku enega leta od dneva, ko je bil v Uradnem listu RS objavljen izbris družbe v register.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je moralo v skladu s 5. tč. 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/04) in 32. členom istega zakona odločati tudi o tem, ali se revizija dopusti. V skladu s 1. odst. 32. člena ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavani zadevi ni podan noben od navedenih primerov, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, da revizije ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 49/2003
• VSL sklep I Cpg 1334/2000
• VSL sklep I Cp 1106/2001