VDS sodba in sklep Pdp 1095/2005

Jedro

Razporeditev na delovno mesto, ki v internem aktu o sistemizaciji ni sistemizirano v skladu z merili, določenimi v ZJU (23. člen) in v prilogi II Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih uprave in pravosodnih organih, je nezakonita.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje :

* v 1. točki izreka razveljavi,

* v delu 3. točke izreka, kjer se toženi stranki nalaga razporeditev tožnice "na uradniško delovno mesto sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II" razveljavi in tožba v tem delu zavrže,

* v preostalem delu 3. točke izreka pa delno spremeni tako, da se ta del glasi :

"Tožena stranka je dolžna tožnici izdati odločbo o prevedbi in nov sklep o premestitvi v skladu z delom, ki ga dejansko opravlja."

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija se dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je delovno mesto sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II uradniško delovno mesto, razveljavilo sklep tožene stranke št. 105/2003-23 z dne 19.4.2004 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. 908-62/2004 z dne 12.5.2004 ter toženi stranki naložilo, da tožnici izda odločbo o prevedbi in sklep o prerazporeditvi na uradniško delovno mesto sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest akt organizacijske narave, ki je v pristojnosti predstojnika. Sodišče akta ne more spremeniti. S kadrovskim načrtom za leto 2004/2005 ni bilo predvideno povečanje uradniških delovnih mest in ne zmanjšanje strokovno tehničnih del. Razmejitev med uradniškimi in strokovno tehničnimi delovnimi mesti določa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002, 110/2002, 2/2004). Statusa uradnika ne more imeti javni uslužbenec, ki opravlja spremljajoča dela. ZJU nadalje dopušča možnost drugačne zakonske ureditve vprašanj za določene kategorije javnih uslužbencev zaradi specifične narave njihovih nalog. Za podrobnejšo ureditev vprašanj, ki se nanašajo na organe državne uprave in pravosodne organe, zakon pooblašča Vlado RS, ki posamezna vprašanja uredi z uredbo, drugi državni organi in organi lokalne skupnosti pa v splošnih aktih. Državno tožilstvo je samostojen organ. Posebna delovna skupina je pripravila izhodišča za opredelitev delovnih mest za uradniška ali strokovno tehnična, cilj skupine pa je bilo enotno vrednotenje delovnih mest na tožilstvih. Priporočila Ministrstva za pravosodje so bila informativne narave in neobvezujoča. Sporni sklep je bil izdan v skladu z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, v katerem je delovno mesto vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II strokovno tehnično delovno mesto. Delovnega mesta sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II ni v Aktu in ga vanj ne more vnesti sodišče. Za spremembo Akta je pristojen le predstojnik. Sprememba Akta je bila pripravljena 5.7.2004 in ni mogla začeti veljati pred potrditvijo s strani Vrhovnega državnega tožilstva RS. Sklep, ki ga je razveljavilo sodišče prve stopnje, je bil izdan pred tem, to je 19.4.2004, zato za razveljavitev ni bilo podlage. Za zasedbo uradniškega delovnega mesta je treba objaviti javni natečaj in kandidat se izbere po posebnem postopku. Če javni uslužbenec ni prej pridobil uradniškega naziva s prevedbo po 194. členu ZJU oz. z imenovanjem po 2. odstavku 63. člena Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih uprave in pravosodnih organih (Uredba o notranji organizaciji, Ur. l. RS, št. 58/2003 - 43/2004), lahko uradniški naziv pridobi le preko javnega natečaja. Strokovno tehničnega delavca ni mogoče premestiti na uradniško delovno mesto brez javnega natečaja. Tako je določeno v 3. členu Uredbe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje nezakonita. Tožena stranka predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Po ZJU so bili dolžni vsi državni organi in organi lokalnih skupnosti pripraviti nove akte o sistemizaciji delovnih mest v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi. Kot slednji so mišljeni predvsem že omenjena Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in novih nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, Pravilnik o usposabljanju pripravnikov za opravo strokovnega izpita za imenovanje v naziv (Ur.l. RS 63/2003) in Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade RS in upravnih organih (Uredba o količnikih, Ur. l. RS, št. 35/96 - 61/2002). Javni uslužbenci, zaposleni na dan 28.6.2003, so se v skladu z navedeno sistemizacijo razporedili na ustrezna delovna mesta s sklepom o razporeditvi pod pogoji, določenimi v 193. členu ZJU in 200. členu ZJU. Javni uslužbenci, ki so bili prevedeni v uradniški naziv po 194. členu ZJU, so se razporedili na uradniška delovna mesta v skladu s pridobljenim nazivom, ostali javni uslužbenci pa na strokovno tehnična delovna mesta glede na naloge, ki so jih opravljali pred razporeditvijo.

Zakon vsa delovna mesta razvršča na uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta. Merila za navedeno razvrstitev je določila Vlada z uredbo. Pooblastilo za sprejem Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest daje 40. člen ZJU predstojniku organa. V konkretnem primeru je akt sprejela vodja Okrožnega državnega tožilstva v M. in na njegovi podlagi izdala tudi sklep o prerazporeditvi. V Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Okrožnem državnem tožilstvu je delovno mesto vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II strokovno tehnično delovno mesto.

Tožnica je bila po sklepu z dne 1.4.2003 razporejena na delovnem mestu sodelavka za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev (plačilni razred s količnikom 2,65) in je to delovno mesto zasedala na dan uveljavitve ZJU dne 28.6.2003. Tedaj ni imela položaja višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, zato na podlagi 194. člena ZJU ni prišlo do prevedbe v uradniški naziv; po tej določbi se v nove uradniške nazive prevedejo glede na količnike za določitev osnovne plače le nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev. V aktu o sistemizaciji je bilo sistemizirano delovno mesto vodja vpisničarjev v pravosodnem organu in opredeljeno kot strokovno tehnično delovno mesto. ZJU prevedbe strokovnega in administrativno tehničnega dela v uradniško delovno mesto ni predvidel.

Po 2. odstavku 63. člena Uredbe o notranji organizaciji se v primeru, če se delo, ki ga je do razporeditve opravljal strokovno tehnični delavec, lahko opravlja le na uradniškem delovnem mestu, šteje, da javni uslužbenec nadaljuje z delom na istem delovnem mestu in se ga pred razporeditvijo imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu v skladu s sistemizacijo. To pomeni, da se strokovno tehničnega delavca lahko brez javnega natečaja razporedi tudi na uradniško delovno mesto, vendar le ob pogoju, da je to delovno mesto kot uradniško opredeljeno v Aktu o sistemizaciji. Veljavna sistemizacija tožene stranke v spornem obdobju delovnega mesta vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II ni opredelila za uradniško delovno mesto, čeprav iz izpovedi vodje Okrožnega državnega tožilstva izhaja, da gre za delovno mesto, ki bi moralo biti glede na določbo 1. odstavka 23. člena ZJU opredeljeno kot uradniško. Iz dokazov, izvedenih v sodnem postopku izhaja, da tožnica dejansko dela na takem delovnem mestu, kar pomeni, da Akt o sistemizaciji "njenega" delovnega mesta ni sistemiziral skladno s 23. členom ZJU. Kadar se v veljavni sistemizaciji ugotovijo nepravilnosti, lahko po 5. členu Uredbe o notranji organizaciji inšpektor za sistem javnih uslužbencev predlaga predstojniku ustrezne spremembe. V spornem primeru intervencije inšpektorja ni bilo, zato je tožnica svojo pravico lahko uveljavljala le z izpodbijanjem sklepa o premestitvi, najprej pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, nato pa v sodnem postopku. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je pritožbo zavrnila z obrazložitvijo, da tožnica kot administrativno tehnična delavka po stari sistemizaciji do prevedbe v naziv po 194. členu ZJU ni bila upravičena in da je bila razporejena v skladu z veljavno sistemizacijo. Vse to drži. Šele v sodnem postopku pa je uspela dokazati, da dejansko opravlja delo, ki bi moralo biti v skladu z opredelitvijo delovnih mest po ZJU sistemizirano kot uradniško. Uradniki so javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge in javni uslužbenci, ki v organih opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki zahtevajo poznavanje javnih nalog organa. V Prilogi II, ki je sestavni del Uredbe o notranji organizaciji in obsega opise tipičnih delovnih mest, so opisane naloge delovnega mesta "svetovalec v pravosodju" (delovno mesto pod št. 16). Priča E. G., vodja Okrožnega državnega tožilstva v M., je izpovedala, da tožničino delo obsega naloge, kot so opredeljene v kasneje predlagani spremembi Akta o sistemizaciji z dne 5.7.2004. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da te naloge ustrezajo delovnemu mestu "svetovalec v pravosodju", ki je v Prilogi II k Uredbi o notranji organizaciji opredeljeno kot uradniško delovno mesto. Ob upoštevanju 2. odstavka 63. člena Uredbe o notranji organizaciji je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je sklep predstojnice z dne 19.4.2004 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 12.5.2004 o razporeditvi tožnice razveljavilo. Razporeditev na delovno mesto, ki v Aktu o sistemizaciji ni sistemizirano v skladu z merili, določenimi v ZJU (23. člen) in Uredbi o notranji organizaciji (Priloga II) je nezakonita. Tožnica ima pravico, da zahteva razporeditev na delovno mesto, ki bo sistemizirano v skladu z zakonom, tožena stranka pa dolžnost, da to razporeditev zakonito izpelje.

Pritožba pa ne glede na navedeno utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje brez podlage odločilo o tem, da je delovno mesto sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II uradniško delovno mesto. S tem mu v bistvu očita prekoračitev tožbenega zahtevka in to utemeljeno, saj tožnica takega zahtevka ni postavila. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo v 1. točki izreka razveljavilo.

Utemeljeno pritožba opozarja tudi na to, da sodišče ne more nalagati delodajalcu kako naj se neko delovno mesto imenuje v njegovi sistemizaciji in na katero konkretno delovno mesto naj razporedi delavca. To je namreč stvar delodajalca, saj ta po 1. odstavku 24. člena ZJU odloča o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca praviloma s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Sodišče na podlagi 2. odstavka 24. člena ZJU le preizkuša zakonitost odločitve delodajalca in ugotavlja, ali izpolnjuje svoje obveznosti do delavca. Če ugotovi kršitev delavčeve pravice, delodajalcu naloži, naj kršitev odpravi oziroma naj svojo obveznost izpolni. Po citirani določbi sodišče ne more nadomestiti odločitve delodajalca, lahko pa mu naloži sprejem nove odločitve v skladu s predpisi (naloži odpravo kršitve). S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, naj izda tožnici odločbo o prevedbi in sklep o razporeditvi na uradniško delovno mesto "sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II", je mimo citiranih materialnopravnih določb poseglo v pristojnosti delodajalca. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v delu 3. točke izreka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, naj tožnici izda odločbo o prevedbi in nov sklep o premestitvi v skladu z delom, ki ga dejansko opravlja, v delu, kjer nalaga toženi stranki prerazporeditev tožnice na uradniško delovno mesto "sodelavec za tožilsko upravo in vodja vpisničarjev v pravosodnem organu II" pa jo je razveljavilo in tožbo v tem delu na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka v pretežnem (bistvenem) delu s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Ker gre v tem primeru za spor zaradi razporeditve, revizija po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) in ZPP ni dovoljena. Lahko pa jo pritožbeno sodišče v skladu z 32. členom ZDSS-1 dopusti. To lahko stori v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni določalo.

Pritožbeno sodišče se je odločilo dopustiti revizijo, ker gre v tem primeru za pomembno pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1109/2012
• VDS sklep Pdp 1446/2006
• VDSS sodba Pdp 534/2013