VDS sodba Pdp 647/2005

Jedro

Zgolj sprememba višine plače, na kar se je tožena stranka sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb pod opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu z 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi :

"1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 23.4.2004 nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo delovno razmerje dne 7.6.2004, ampak ji še traja, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od dneva pravnomočnosti sodbe pozvati nazaj na delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi z dne 2.12.1999, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter ji izplačati nadomestilo plače od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznih mesečnih zneskov do plačila in sicer :

- za mesec junij 2004 bruto 707.562,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.7.2004 dalje do plačila,

- za mesec julij 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.8.2004 dalje do plačila,

- za avgust 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.9.2004 dalje do plačila,

- za september 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.10.2004 dalje do plačila,

- za oktober 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.11.2004 dalje do plačila,

- za november 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.12.2004 dalje do plačila,

- za december 2004 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.1.2005 dalje do plačila,

- za januar 2005 bruto 915.668,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.2.2005 dalje do plačila,

- za februar 2005 bruto 919.811,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 10.3.2005 dalje do plačila,

ter ji priznati tudi v bodoče do pravnomočnosti sodbe dospevajoče zneske nadomestila plače, vse v 8 dneh pod izvršbo in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti mesečnih zneskov dalje do plačila.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 168.640,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva odločitve sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

4. Tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka."

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti pritožbene stroške v znesku 101.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9.11.2006 dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice iz poslovnih razlogov z dne 23.4.2004 neveljavna in nezakonita, zaradi česar se razveljavi; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 7.6.2004, ampak ji še traja, zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo v roku 8 dni od dneva pravnomočnosti pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 2.12.1999, ji v delovno knjižico vpisati delovno za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ji izplačati zaostalo nadomestilo mesečne plače v zneskih, razvidnih iz izreka sodbe, nadalje priznati tudi v bodoče do pravnomočnosti sodbe dospevajoče zneske plače, vse v 8 dneh in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov dalje do plačila, kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Glede stroškov tožene stranke je odločilo, da jih nosi stranka sama. Ugotovilo je sicer, da pri toženi stranki ni prenehala potreba po opravljanju dela notranjega revizorja, vendar pa je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi tožnice z dne 2.12.1999, zaradi česar je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljena.

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da se z novo sistemizacijo ni v ničemer spremenil opis del in nalog na delovnem mestu notranjega revizorja. Tudi potrebe po takšnem delu so ostale pri toženi stranki enake. Spremenjena višina osnovne plače na delovnem mestu pa ne more predstavljati ekonomskega razloga in podlage za odpoved pogodbe, saj je potrebno presojati predvsem potrebe po delu na delovnem mestu. Zato ji pogodba ni mogla biti odpovedana iz resnih razlogov. V pogodbi o zaposlitvi je imela določeno, kdaj jo lahko tožena stranka odpove ter glede tega opredeljene pravice glede prejemanja nadomestila plače, kar bi morala tožena stranka upoštevati. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njenim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu tako v zvezi z izdano sodbo kot z izvedenim postopkom na prvi stopnji ni ugotovilo nobenih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je po vsebini v odločilnih dejstvih pravilno presodilo izvedene dokaze. Vendar pa je na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo ter v tej posledici zmotno razsodilo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 2.12.1999 na delovnem mestu notranjega revizorja. Tožena stranka ji je dne 31.3.2004 ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi na istem delovnem mestu in z enakim opisom del in nalog, vendar z znižano višino osnovne plače, kar tožnica ni sprejela. Nato ji je tožena stranka po tem, ko jo je predhodno obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, dne 23.4.2004 dejansko odpovedala pogodbo iz navedenih razlogov. Hkrati ji je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi (po vsebini enako kot že dne 31.3.2004), ki jo je tožnica ponovno odklonila. Tožena stranka je v pisni odpovedi obrazložila ekonomske razloge, da ne obstajajo možnosti, da bi tožnica opravljala delo pod pogoji višine plače iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, in da tožnico ni mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji. Tožnici je nato dne 7.6.2004 po izteku 45 dnevnega odpovednega roka prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Po določbi 1. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če takšna možnost obstaja, mora delodajalec ponuditi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 88. člena ZDR).

Vendar lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če za to obstajajo tudi resni in utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR). Da mora za prenehanje delavčevega delovnega razmerja, do katerega pride v posledici odpovedi pogodbe, obstajati resen razlog (tudi v zvezi z operativnimi potrebami družbe), določa 4. člen Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Ur. l. RS št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92). Tudi ratificirana Evropska socialna listina (Ur. l. RS št. 24/99, Mednarodne pogodbe št. 7) v 4. členu določa, da delavcu ne more prenehati zaposlitev brez veljavnih razlogov. Poleg tega mora delodajalec, ki redno odpoveduje delavcu pogodbo o zaposlitvi, v skladu z določbo 1. odstavka 82. člena ZDR dokazati utemeljen razlog odpovedi. Nadalje je enako pravilo o dokaznem bremenu opredeljeno tudi v določbi 9. člena Konvencije MOD št. 158.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča tožena stranka glede tožnice, ko ji je dne 23.4.2004 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni dokazala resnega in utemeljenega poslovnega razloga za ugotovitev prenehanja potreb po opravljanju dela na delovnem mestu notranjega revizorja, kar pomeni, da v konkretnem primeru ni izkazala resnih razlogov za redno odpoved pogodbe (2. odstavek 88. člena ZDR). Za presojo tega dejstva je odločilno, da pri tožnici ni šlo za prenehanje trajnih potreb po njenem delu. Dela in naloge iz delovnega mesta notranjega revizorja niso bila pri toženi stranki z novo sistemizacijo ukinjena ali kako drugače spremenjena. Poleg tega so potrebe na tem delovnem mestu obstajale še naprej, saj je tožena stranka po tožničinem odhodu na istem delovnem mestu zaposlila novega izvajalca. Zato zgolj sprememba višine plače (ne da bi bili dokazani tehtni ekonomski razlogi za njeno znižanje), na kar se je tožena stranka v pisni odpovedi edino sklicevala, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko odpove zaradi razlogov, ki jih v skladu z določbo 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR ugotovi delodajalec, to je iz razlogov, ki so povezani z vprašanjem trajne nepotrebnosti delavčevega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, glede katere se lahko delodajalec in delavec (pogodbeno) posebej dogovorita, ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v tej posledici v skladu z določbo 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.

Sodišče prve stopnje je glede tega, da pri toženi stranki ni prenehala potreba po opravljanju dela notranjega revizorja, izhajalo iz pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Vendar pa je glede presoje, da je prenehala potreba po opravljanju takšnega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi tožnice iz razlogov (višina plače), ki jih je navedla tožena stranka v pisni odpovedi, sprejelo napačno odločitev, da je bilo ravnanje tožene stranke, ki je tožnici (zaradi navedenega dejstva) redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zakonito. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrnitvi tožničinih zahtevkov zmotno izhajalo iz določbe 88. člena ZDR.

Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je v celoti stroškovno ugodilo tožničinim zahtevkom, kot je to razvidno iz izreka te sodbe. Tudi zahtevkom iz naslova plačila nadomestila plače, saj je tožnica pri njenem izračunu izhajala iz zneskov, ki so izkazani v predloženih izplačilnih listah iz mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja.

Pritožbeno sodišče je pri odmeri stroškov zastopanja tožnice po pooblaščenki izhajalo iz višine vrednosti spora ter ob upoštevanju veljavne odvetniške tarife in dejansko potrebnih stroškov v prvostopenjskem postopku, priznalo tožnici za tožbo 300 točk, za pripravljalno vlogo 225 točk, za udeležbo pooblaščenke na obravnavi 300 točk, za trajanje obravnave 200 točk in za odsotnost pooblaščenke iz pisarne zaradi potovanja 120 točk, to je skupaj 1145 točk, kar ob vrednosti 110,00 SIT za točko (Ur. l. RS št. 67/03) in 20% DDV znaša 151.140,00 SIT, k temu znesku ji je priznalo še 2.500,00 SIT administrativnih stroškov in 15.000,00 SIT prevoznih stroškov za pooblaščenko, to je skupaj 168.640,00 SIT stroškov postopka na prvi stopnji, ki jih je v skladu z uspehom v sporu naložilo v plačilo toženi stranki. V zvezi z odločitvijo o stroških tožene stranke pa je upoštevalo določbo 5. točke 41. člena ZDSS -1, po kateri v sporu o prenehanju delovnega razmerja, kar je v primeru tožnice zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi šlo, krije delodajalec svoje stroške, ne glede na izid postopka, razen, če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ni ugotovilo, da bi tožnica kakorkoli zlorabila svoje procesne pravice.

Tožnica je v zvezi z vloženo pritožbo priglasila stroške. Ker je z njo uspela, ji je pritožbeno sodišče v skladu z vrednostjo spora, dejansko potrebnimi stroški in ob upoštevanju veljavne odvetniške tarife priznalo za pritožbo 750 točk, kar ob vrednosti 110,00 SIT za točko in 20% DDV znaša 99.000,00 SIT, k temu znesku ji je priznalo še administrativne stroške v znesku 2.000,00 SIT, to je skupaj 101.000,00 SIT pritožbenih stroškov, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki, kot je tudi to razvidno iz izreka te sodbe. Odločitev o stroških ima podlago v določbi 2. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 666/2005
• VDS sodba Pdp 644/2005
• VDS sodba Pdp 579/2005