<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Psp 112/2002

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.112.2002
Evidenčna številka:VDS02115
Datum odločbe:11.04.2003
Področje:socialno varstvo
Institut:invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Izrek sodbe, ki zavrača razveljavitev obeh upravnih odločb iz predsodnega postopka in hkrati posega in razveljavlja del drugostopenjske odločbe, je nejasen oz. sam s seboj v nasprotju in hkrati v nasprotju z razlogi sodbe ter listinsko dokumentacijo, saj ni niti razčiščen obseg in s tem predmet izpodbijane tožbe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v predmetnem in socialnem sporu razsodilo tako, da je izreklo: "Tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita odločba ZPIZ Slovenije, Območna enota Ljubljana, št. I-859.776 z dne 31.12.1996 in odločba ZPIZ Slovenije, št. P-859.776 z dne 19.5.1997 in ugotovi, da je tožena stranka dolžna tožniku, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni plačevati mesečno nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo tudi od 22.9.1995 dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega mesečnega nadomestila in sicer od 7.11.1992 dalje do plačila, se kot neutemeljen zavrne. Odločba ZPIZ Slovenije, št. P-859766 z dne 19.5.1997 se razveljavi v delu, v katerem je odločeno, da se zneski plače za čas čakanja na zaposlitev od 7.11.1994 do 21.9.1995 poračunejo. Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.". Zaključilo je, da je izpodbijana dokončna odločba pravilna, saj je bil tožnik iz evidence brezposelnih oseb črtan z 21.9.1995, zato od 10.2.1997 dalje več ni upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, vendar je hkrati presodilo, da tožena stranka ni imela podlage za odločitev, da se zneski plače za čas čakanja na zaposlitev od 17.11.1994 do 21.9.1995 poračunajo, zato je drugostopenjsko odločbo z dne 19.5.1997 v tem delu razveljavilo.

Zoper sodbo je tožnik po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo iz vseh razlogov, s predlogom na spremembo v smeri stroškovne ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Priglaša stroške pritožbe. V kolikor bi sodišče izvedlo prepotrebne dokaze, mu ne bi bilo težko ugotoviti, da je objektivno upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo tudi od 22.5.1995 dalje in tudi po 10.2.1997, kot mu to priznava tožena stranka v odločbi z dne 19.5.1997. Sodišču očita, da dokaznega postopka sploh ni izvajalo, niti ugotavljalo dejanskega stanja, saj bi v nasprotnem presodilo, da izpodbijani odločbi v zavrnilnem delu nista zakoniti. Meni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti oz. so razlogi nejasni ter sami s seboj v nasprotju, ko razloguje, da od 10.2.1997 dalje ni upravičen do nadomestila, o čemer je pooblaščena odločati tožena stranka. Sodbe tudi ni mogoče preizkusiti, ker zavrnilni obrestni izrek sploh nima razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev je podana v poglavju Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92; v nadaljevanju ZPIZ-92), o pridobitvi, uživanju in izgubi pravic. Po 1. odst. 186. člena pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti trajajo, dokler traja stanje invalidnosti oz. zmanjšanje delovne zmožnosti, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja, določenih z zakonom. Priznano nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo se namreč po 1. odst. 188. člena ZPIZ izplačuje do dneva nastopa dela oz. zaposlitve oz. se glede na 2. odst. nezaposlenim zavarovancem izplačuje le za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanju in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov. V predmetni zadevi gre namreč za spor glede uživanja oz. nadaljnjega izplačevanja priznanega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je izpodbojna tožba zoper prvostopenjsko odločbo toženca I-859.776 z dne 31.12.1996 (zaradi molka) vložena le zoper zavrnilni del in nato naknadno s pripravljalno vlogo z dne 12.6.1997 (list. št. 5 v sodnem spisu) prav tako zoper zavrnilni del drugostopenjske odločbe iste opr. št. z dne 19.5.1997. S citirano drugostopenjsko upravno odločbo je bila pritožba sicer zavrnjena, vendar pa hkrati prvostopenjska odločitev z dne 31.12.1996 po uradni dolžnosti spremenjena tako, da je bilo tožniku (kot invalidu III. kategorije invalidnosti) priznano nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu od 7.11.1992 dalje, izrečeno, da se mu denarna dajatev za čas uživanja nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti od 7.11.1992 do 6.11.1994 ne izplačuje, pač pa šele od 7.11.1994 dalje v mesečno odmerjenih zneskih do 21.9.1995. Nadalje je bilo odločeno, da se od 22.5.1995 nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev ponovno ne izplačuje in da bo o pravici izplačevanja od 10.2.1997 dalje odločila Območna enota zavoda v Ljubljani ter da se zneski nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev od 7.11.1994 do 21.9.1995 poračunajo.

Ob takšni upravni odločbi iz predsodnega postopka pa ostaja nerazčiščeno, kateri del dokončne upravne odločbe je glede na obseg izpodbojne tožbe, sploh lahko predmet sodne presoje. Ugoditveni del dokončne odločbe, zoper katerega tožnik ne uveljavlja sodnega varstva pravic, je postal pravnomočen. Kljub temu se zavrnilni izrek sodbe nanaša na celotno drugostopenjsko in celo prvostopenjsko odločbo toženca, ki je bila v predsodnem pritožbenem postopku celo v celoti spremenjena. Že iz tega razloga in ker je tudi sicer izrek nejasen in sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v I. tč. zavrnjena razveljavitev obeh odločb, nato pa v II. tč. poseženo v del drugostopenjske odločbe in ker sicer obstaja nasprotje med zavrnilnim izrekom o pravici do izplačila od 22.9.1995 dalje ter zaključkom, da tožnik do sporne denarne terjatve več ni upravičen po 10.2.1997, je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in sodbo zaradi absolutne bistvene kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) na podlagi 1. odst. 354. člena istega zakona razveljaviti.

V ponovoljenem sojenju pred nespremenjenim senatom, saj ni razloga za odredbo v smislu 356. člena ZPP, bo potrebno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Upoštevajoč 34. v zvezi s 23. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94), ko v izpodbojni tožbi zoper dokončno odločbo pristojnega nosilca zavarovanja ni potrebno postaviti določenega zahtevka, če pa ga stranka že postavi, sodišče nanj ni vezano, bo potrebno najprej razčistiti obseg spornega razmerja, torej ugotoviti, kateri del dokončne upravne odločbe je sploh lahko predmet sodne presoje. Šele nato bo ob pravilni uporabi določb ZPIZ-92, ki se nanašajo na uživanja in izplačevanja priznanega denarnega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, mogoče pravilno ugotoviti obstoj ali neobstoj pravnorelevantnih pogojev za neizplačevanje v spornem časovnem obdobju in s tem pravilno presoditi zakonitost posamičnega upravnega akta toženca v izpodbijanem delu. Odločiti bo potrebno tudi o utemeljenosti vtoževanih zakonitih zamudnih obresti, obračunanih od posamičnega mesečnega zneska denarnega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo od 7.11.1992 dalje do plačila ter stroških postopka pred prvostopenjskim in pritožbenim sodiščem, ki so v skladu s 3. odst. 165. člena ZPP pridržani za končno odločbo.

 


Zveza:

ZPIZ člen 186, 186/1, 188, 188/1, 188/2, 186, 186/1, 188, 188/1, 188/2. ZDSS člen 23, 33, 23, 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjQwNw==