<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba X Pdp 429/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:X.PDP.429.2021
Evidenčna številka:VDS00049619
Datum odločbe:30.09.2021
Senat:Helena Papež (preds.), Silva Donko (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:vojska - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - epidemija

Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vsi člani predlagatelja do solidarnostne pomoči upravičeni že na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (množičnega pojava nalezljive bolezni). Po pravilnem stališču pritožbe gre upoštevaje namen, ki izhaja že iz same narave pravice in je izrecno opredeljen v Razlagi KPNG, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostili.

Ker predlagatelj v pozivu nasprotni udeleženki ni podal nobenih navedb o obstoju povezave med dogodkom razglasitve epidemije bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19) in konkretnimi težavami ali nevšečnostmi članov predlagatelja, nasprotna udeleženka ni kršila 4. točke 40. člena KPND, ko je takšen splošen poziv za izplačilo solidarnostne pomoči zavrnila, tudi sicer pa bi ugotavljanje tovrstnih povezav presegalo okvir kolektivnega delovnega spora. To ne pomeni, da do izplačila solidarnostne pomoči ni upravičen noben delavec – član predlagatelja, temveč da se upravičenost do te pomoči lahko ugotavlja le za vsakega delavca posebej v okviru individualnih delovnih sporov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se na novo glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek za ugotovitev, da nasprotna udeleženka krši 4. točko 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ker delavcem – članom predlagatelja odklanja izplačilo solidarnostne pomoči zaradi z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne 12. 3. 2020 razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19).

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je nasprotna udeleženka dolžna svojim delavcem – članom predlagatelja izplačati solidarnostno pomoč zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v znesku 693,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 4. 2020 do plačila, in da je dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka.

III. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka na prvi stopnji."

II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške pritožbe v znesku 550,80 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe ugotovilo, da nasprotna udeleženka krši 4. točko 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ker delavcem – članom predlagatelja odklanja izplačilo solidarnostne pomoči zaradi z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne 12. 3. 2020 razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19). V II. točki izreka sodbe je nasprotni udeleženki naložilo, naj svojim delavcem – članom predlagatelja izplača solidarnostno pomoč zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v znesku 693,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17. 4. 2020 do plačila, v III. točki sodbe pa je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka.

2. Nasprotna udeleženka se zoper sodbo pritožuje zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe, tako da se predlog zavrne s stroškovno posledico. V pritožbi uveljavlja, da je namen instituta solidarnostne pomoči izrecno poudarjen v 4. točki Razlage KPND in ga je treba upoštevati že glede na samo poimenovanje tega instituta. Jezikovna razlaga pravne norme pomeni le izhodišče, ki ga pomensko soopredeljujejo ostale metode razlage, na podlagi zgodovinske in logične razlage pa je mogoč le zaključek, da mora imeti za izplačilo solidarnostne pomoči naravna nesreča neposreden vpliv na javnega uslužbenca. Tudi v vseh dosedanjih primerih izplačil solidarnostne pomoči je moral javni uslužbenec izkazati, da mu je bila škoda nastala (Pdp 72/2021). Sklicuje se na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi VIII Ips 211/2015, da je treba pri razlagi posameznih institutov normativnega dela kolektivne pogodbe upoštevati, da gre za institute delovnega prava, pri katerih je treba ob izostanku izrecnih zakonskih določb izhajati iz samega instituta oziroma njegove ureditve v kolektivni pogodbi ter namena pogodbenikov. Za odločitev so pomembna tudi stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi VIII Ips 126/2013, da je pravica do prejema solidarnostne pomoči vezana na določen dogodek, da se delavcu izplača z namenom lažje premostitve težave, ki niso nastale po njegovi volji, ter da že iz poimenovanja instituta izhaja, da je namen solidarnostne pomoči kot pravice iz delovnega razmerja zgolj trenutna finančna pomoč delavcu. Sodišču prve stopnje očita kršitev tretjega odstavka 16. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. S sklicevanjem na fiskalno pravilo opozarja, da izpodbijana odločitev posredno vpliva na pravico do izplačila solidarnostne pomoči 179.000 javnim uslužbencem v skupni vrednosti 103.374.290,00 EUR. Epidemiološki ukrepi so bili sprejeti ravno z namenom, da se škoda prepreči, javnim uslužbencem, ki so imeli odrejeno delo na domu, pa škoda niti ni nastala. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči pravočasna, saj dopis z dne 17. 4. 2020 ne vsebuje poziva k izplačilu solidarnostne pomoči. Poleg tega jo je predlagatelj v tem dopisu pozval k odgovoru do 21. 4. 2020, zato je zmotna tudi odločitev o začetku teka zakonskih zamudnih obresti. Zaradi nasprotovanja odločitvi o glavni stvari nasprotuje odločitvi o stroških postopka.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh za odločitev bistvenih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je sprejeta odločitev materialnopravno zmotna.

6. Predlagatelj je 29. 6. 2020 vložil predlog, ki se nanaša na izvrševanje Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPND; Ur. l. RS, št. 18/91 in nasl.), natančneje na izplačilo solidarnostne pomoči članom predlagatelja zaradi razglašene epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19). Za odločitev v zadevi je bistvena določba četrte alineje 4. točke 40. člena KPND, po kateri delavcu oziroma njegovi družini v primeru elementarne nesreče pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece1. Nasprotna udeleženka članom predlagatelja odklanja izplačilo solidarnostne pomoči iz tega naslova. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje, da razglasitev epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) po določbi 2. točke 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN; Ur. l. RS, št. 51/06) pomeni nastanek naravne nesreče in da so s tem izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena KPND, ugodilo predlogu za ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe in nasprotni udeleženki naložilo, naj članom predlagatelja izplača solidarnostno pomoč v znesku 693,01 EUR.

7. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vsi člani predlagatelja do solidarnostne pomoči upravičeni že na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (množičnega pojava nalezljive bolezni). Po pravilnem stališču pritožbe gre upoštevaje namen, ki izhaja že iz same narave pravice in je izrecno opredeljen v Razlagi KPNG (Uradni list RS, št. 81/2000), solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostili. Namen solidarnostne pomoči, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji, je v zadevi VIII Ips 126/2013 z dne 13. 1. 2014 upoštevalo tudi Vrhovno sodišče RS. Čeprav je bilo v tej zadevi bistveno vprašanje razlage pojma ožjega družinskega člana iz prve alineje 4. točke 40. člena KPND (smrt delavca ali ožjega družinskega člana), ni utemeljenih razlogov, da namena solidarnostne pomoči ne bi upoštevali tudi pri ugotavljanju pogojev za izplačilo po četrti alineji iste določbe, čeprav gre za sicer pomensko jasno določbo. Ker predlagatelj v pozivu nasprotni udeleženki ni podal nobenih navedb o obstoju povezave med dogodkom razglasitve epidemije bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19) in konkretnimi težavami ali nevšečnostmi članov predlagatelja, nasprotna udeleženka ni kršila 4. točke 40. člena KPND, ko je takšen splošen poziv za izplačilo solidarnostne pomoči zavrnila, tudi sicer pa bi ugotavljanje tovrstnih povezav presegalo okvir kolektivnega delovnega spora. To ne pomeni, da do izplačila solidarnostne pomoči ni upravičen noben delavec – član predlagatelja, temveč da se upravičenost do te pomoči lahko ugotavlja le za vsakega delavca posebej v okviru individualnih delovnih sporov.

8. Ker je glede na navedeno pritožba nasprotne udeleženke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo predlog za ugotovitev, da nasprotna udeleženka krši 4. točko 40. člena KPND, ker delavcem – članom predlagatelja odklanja izplačilo solidarnostne pomoči zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), posledično pa tudi zahtevek za izplačilo solidarnostne pomoči delavcem – članom predlagatelja v znesku 693,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za povračilo stroškov postopka (358. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških celotnega postopka. Ker predlagatelj s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka na prvi in drugi stopnji, nasprotni udeleženki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). O višini stroškov postopka na prvi stopnji bo sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom (četrti odstavek 163. člena ZPP), v pritožbenem postopku pa je nasprotna udeleženka skladno z določbami Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18) utemeljeno priglasila 900 točk nagrade za pritožbo in 18 točk za materialne stroške, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 550,80 EUR.

-------------------------------
1 Določilo o višini solidarnostne pomoči se je s sklenitvijo aneksov h KPND večkrat spremenilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) - člen 40, 40-4.
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZVNDN-UPB1 - člen 8, 8-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxMDEx