VDSS Sklep Pdp 267/2021

Jedro

Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 3. 2020 nezakonita in se razveljavi, da delovno razmerje tožnici pri toženki ni prenehalo in še traja, da je toženka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, jo razporediti na primerljivo delovno mesto ali delo njenemu prejšnjemu delu, jo z dnem nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati bruto plače in regrese za letni dopust, ki bi jih prejemala, če bi delala, zmanjšano za plačila v času zaposlitve pri drugem delodajalcu, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih neto zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti v plačilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo (razen zoper del, da toženka sama krije svoje stroške postopka) se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni možno preizkusiti. Ker obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov z zapisniki in ostalimi listinskimi dokazi, je podana tudi kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodišča v zvezi z zavrnitvijo izvedbe dokaza z izvedencem je nejasna. Meni, da sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem za ugotovitev psihičnega stanja tožnice v spornem obdobju in ga ne more samo presojati. V postopku na prvi stopnji je navedla, da je bila v začetku leta 2020 psihično popolnoma izčrpana, da v vsej svoji karieri ni bila vajena obiskovati zdravnikov in da ni bila skoraj nikoli v bolniškem staležu. Dejstvo, da je v času odsotnosti z dela komunicirala z uporabniki, ne odveže sodišča, da izvede dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Šele po pridobitvi mnenja izvedenca psihiatrične stroke bi lahko sodišče presodilo, ali je tožnica odgovorna ali ne. Ne drži ugotovitev sodišča, da tožnica ni vztrajala pri izvedbi dokaza. Dokaznega predloga za postavitev izvedenca ni umaknila in je ob zavrnitvi dokaznih predlogov takoj uveljavljala procesno kršitev.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. Prvič je s sklepom Pdp 606/2020 pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da razišče okoliščine glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, UR. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), zlasti glede krivde oziroma psihičnega stanja tožnice v obdobju, ki je predmet izredne odpovedi.

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje nima takšnih pomanjkljivosti, da se ne bi dala preizkusiti. Prav tako ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in zapisnikih o izvedbi dokazov. Tožnica z uveljavljanjem procesnih kršitev zoper dokazno oceno izpovedi prič dejansko nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju.

8. Utemeljeno pa tožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zavrnjenim dokaznim predlogom za postavitev izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so nepotrebni, neprimerni ali očitno nerelevantni.

9. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).

10. Nesprejemljivo pa je tudi stališče sodišča, da izvedba dokaza ni bila primerna, ker priči A.A. in B.B. nista mogli potrditi tožničinih navedb glede psihičnega nasilja. Kot že navedeno, se je dokazni predlog v tožbi nanašal na psihično stanje tožnice v času očitanih kršitev, pri čemer je tožnica zatrjevala, da je bila v tem času psihično popolnoma izčrpana. Zavrnitev dokaznega predloga za razjasnitev psihičnega stanja tožnice tako ne more temeljiti na tem, da njene navedbe o psihičnem nasilju nadrejene nista potrdili navedeni priči in da o zatrjevano slabem psihičnem stanju ne obstaja noben medicinski izvid.

11. Pritožbeno sodišče se ne strinja niti z dodatno obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da naj bi predlagani dokaz predstavljal informativni dokaz. Tožnica je namreč zatrjevala, da ni (krivdno) odgovorna za očitano kršitev, ravno predlagani dokaz pa bi lahko te navedbe potrdil ali pa ne.

12. Pritožba utemeljeno izpodbija tudi obrazložitev sodišča, da tožnica procesne kršitve ni uveljavljala že prej, ampak šele po sprejemu sklepa o zavrnitvi dokaznih predlogov na zadnjem naroku. Tožnica ne bi bila prepozna z uveljavljanjem procesne kršitve glede neizvedbe dokaza niti, če bi jo prvič uveljavljala šele v pritožbi, saj je šlo na naroku za zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve.

13. Ker razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, niso upravičeni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga, je bila tožnici kršena pravica do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave v postopku. Zato je izpodbijana odločitev obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Ker gre za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje - ne more odpraviti, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da samo sanira postopkovno kršitev – dokazni predlog zavrne iz dopustnih razlogov ali pa dokaz izvede.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 264/2021
• VSL Sklep II Cp 877/2022
• VSRS Sodba VIII Ips 208/2016