VDSS Sklep Pdp 313/2021

Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točke I, V in VI v delu, ki se nanaša na odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške postopka) razveljavita sodba in sklep sodišča prve stopnje ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za prekinitev postopka do odločite v upravnem sporu I U 596/2020 pred Upravnim sodiščem RS (točka I izreka). Zaradi delanega umika tožbe je ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da se je tožniku pri toženi stranki delovno razmerje pričelo z 22. 7. 2019 in ga je tožena stranka dolžna v roku 5 dni prijaviti v sistem obveznih zavarovanj tudi za čas od 22. 7. 2019 do 23. 7. 2019 (točka II izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 22. 7. 2019 za določen čas od 22. 8. 2019 s pričetkom dela 24. 7. 2019 nična in brez pravnih posledic (točka III izreka). Ugotovilo, je, da je sporazumna odpoved delovnega razmerja z dne 15. 3. 2020, ki naj bi jo podal tožnik, nična in brez pravnih posledic (točka IV izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s 15. 3. 2020 in mu traja od navedenega dne dalje do 22. 9. 2020, v delovnem času 40 ur tedensko, skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 8. 2019, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo v roku 5 delovnih dni na delovno mesto, ki ustreza njegovi usposobljenosti ter mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati mesečna nadomestila plač v bruto znesku 911,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov, ki zapadejo v plačilo vsakega 15. dne v mesecu v roku 8 dni in da ga je dolžna prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti v roku 5 dni (točka V izreka). Odločilo je, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka VI izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se v točkah I, V in VI (v delu, ki se nanaša na odločitev, da sam krije svoje stroške postopka) pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani del odločbe spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da odločitev v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da pravno podlago za odločanje sodišča predstavlja določba 21. člena ZDSS-1, po katerem, če je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. V obravnavanem sporu je odločitev sodišča odvisna od rešitve predhodnega vprašanja v zvezi z razveljavitvijo tožnikovega delovnega dovoljenja, o katerem je tožnik sprožil upravni spor, o katerem pa upravno sodišče do zaključka glavne obravnave v obravnavani zadevi še ni odločilo. Ker sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka, je napačna odločitev v točki V, saj je odvisna od ugotovitve o nezakonitosti dokončne odločbe. Res ima tožnik v primeru ugodnega razpleta možnost obnove postopka v tem sporu, vendar pa ob upoštevanju določbe 21. člena ZDSS-1 to nasprotuje načelu ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je tako napačno odločilo o reintegracijskem in reparacijskem tožbenem zahtevku in posledično tudi o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu preizkusilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz dejanskih in pravnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju s toženo stranko na podlagi dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas in sicer prve z dne 22. 7. 2019 od 22. 7. 2019 do 22. 8. 2019 in druge z dne 23. 8. 2019 od 23. 8. 2019 do 22. 9. 2020, tožena stranka pa ga je iz zavarovanj odjavila s 15. 3. 2020 na podlagi Sporazumne odpovedi z istim datumom, za katero tožnik trdi, da jo je sestavila in na njej ponaredila tožnikov podpis tožena stranka. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je z določbo z dne 5. 9. 2019 razveljavil tožnikovo Dovoljenje na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018, z veljavnostjo od 14. 3. 2018 do 18. 3. 2021. Ta odločba je bila potrjena z odločbo RS, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 3. 4. 2020, ki je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje. Tožnik je zoper dokončno odločbo vložil tožbo na upravno sodišče. Na delovnem sodišču izpodbija nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi in prenehanje delovnega razmerja dne 15. 3. 2020 in predlaga, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS v zadevi I U 596/2020.

6. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za prekinitev postopka zavrnilo iz razloga, ker je odločba upravnega organa dokončna in izvršljiva, sodišče pa je na to odločitev vezano. Štelo je, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 5. 9. 2019, ko mu je prenehalo delovno dovoljenje. Posledično je ugotovilo, da je sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 3. 2020 nična in brez pravnih posledic ter zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 15. 3. 2020, ampak mu je trajalo do 22. 9. 2020 s pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 23. 8. 2019, zato ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti, za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa mu plačati tudi mesečna nadomestila plač v bruto znesku 911,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Stališče sodišča prve stopnje, da je vezano na dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa, je materialnopravno zmotno. Sodišče je vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa, kar pomeni, da je odločba postala pravnomočna, ker ni bila izkoriščena možnost izpodbijanja dokončne odločbe v upravnem sporu. V obravnavani zadevi pa je tožnik na upravnem sodišču sprožil spor v zvezi z dokončno odločbo o razveljavitvi Dovoljenja na podlagi Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino o zaposlovanju državljanov Republike Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji z dne 14. 3. 2018. Od pravnomočne odločitve v tem sporu je odvisna pravilnost odločitve o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku tožnika.

8. Ker je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vezano na dokončno in izvršljivo, ne pa tudi pravnomočno odločitev v upravnem postopku, je preuranjeno zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka v točki I izreka in reparacijski ter reintegracijski zahtevek v točki V izreka. Pritožba tožnika je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in skladno z določbo 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo v točkah I, V in v točki VI v delu, da tožnik sam krije svoje stroške postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju navedb iz razveljavitvenega sklepa v nakazani smeri dopolni postopek in o zadevi ponovno odloči.

9. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da samo ne more dopolniti postopka, saj sodišče prve stopnje dokaznega postopka v zvezi s tožnikovimi zahtevki za reintegracijo v delovno razmerje sploh ni odločalo po vsebini, prav tako pa po vsebini ni odločalo o reparacijskem zahtevku tožnika, kar predstavlja obsežnejši del spora. Svojo odločitev je oprlo le na dokončno odločitev upravnega organa, zoper katero je tožnik sprožil spor pred upravnim sodiščem.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je v delu, ki se nanaša na razveljavitev sodbe, dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2021

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1029/98
• VDSS sklep Pdp 508/2013
• VDSS Sodba Pdp 703/2021